alarmírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

cílj-asamostalnik moškega spola
  1. mesto ali predmet ali vsebine, ki se jih namerava doseči znotraj določene dejavnosti
    • cilj česa
    • , cilj za kaj/koga
    • , cilj o čem
    • , cilj pri čem, kje
    • , cilj v čem, kdaj
    • , cilj po čem/kom, kako
    • , cilj pred čim, kdaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • cilj iz

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cvetéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kaj imeti cvete
Ta vrtnica cveti /rdeče/.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti, kazati zdrav, lep videz
Ta fant letos /vidno/ cveti.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti uspeh
Mesto je /gospodarsko in turistično/ cvetelo.
4.
čustvenostno, preneseno kaj biti v stanju razpadanja
Rokavi in sploh obleke so začeli cveteti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

divjáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.
3.
kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod / od—do kdaj / kdaj / koliko
V dolini divja veter že nekaj dni.
3.1.

Divjal je boj za človeško življenje.
4.
čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.
5.
čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

dobáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj poslati komu/čemu koga/kaj
Dobavil ji je rože (kar na dom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

doseljeváti se -újem se nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja
kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/z/s/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
/Redno/ se doseljujejo s podeželja v mesto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

evakuírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj načrtno premakniti koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Zaradi nevarnosti/ so ponesrečence evakuirali na varno, v zaklonišča.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

gláva-esamostalnik ženskega spola
  1. središčni del živega telesa za upravljanje gibalnega in razumskega oziroma zavestnega delovanja
    • glava koga/česa
  2. glavi podoben del česa glede na obliko ali vlogo
    • glava česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • glava v/na
  • , glava z/s
  • , glava za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

internacionalizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj obravnavati kaj kot mednarodno uporabljivo ali razpoložljivo
Takrat so /z zakoni/ internacionalizirati izobraževanje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).
1.1.
kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.
2.
kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.
2.1.
kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.
2.2.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.
3.
kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.
4.1.
kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.
4.2.
kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.
6.
knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.
7.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.
8.
kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj
9.1.
biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.
9.2.
biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.
9.3.
pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.
10.
knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.
10.1.
kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.
11.
knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.
12.
kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.
12.1.
kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.
12.2.
kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.
12.3.
kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.
13.
brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.
14.
knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.
15.
knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.
16.
knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.
16.1.
kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

izhòd-ódasamostalnik moškega spola
  1. prosti prehod v zunanjost, izstop
    • izhod iz česa, od kod
    • , izhod na/v kaj, kam
    • , izhod za koga/kaj
    • , izhod s kom/čim
  2. razplet, rešitev
    • izhod iz česa
    • , izhod v čem
    • , izhod za koga/kaj
    • , izhod s čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izprazníti se in izprázniti se -ím se tudi sprazníti se in sprázniti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj postati prost, nezaseden, prazen
/Nahitro/ se je izpraznilo kar nekaj mest.
2.
iz elektrotehnike kaj postati prazno
Akumulator se je /prehitro/ izpraznil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

kandidát-asamostalnik moškega spola
  1. primerna oseba
    • kandidat česa/koga
    • , kandidat za koga/kaj
    • , kandidat s čim
    • , kandidat pri kom, kje
  2. prijavitelj
    • kandidat za kaj
    • , kandidati na/v čem, kje
    • , kandidat s čim
    • , kandidat pri čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kandidírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj predlagati koga/kaj na/v/za kaj / kam z določenim namenom, ciljem
Stranka ga je /soglasno/ predlagala za poslanca.
2.
kdo/kaj ponuditi se na/v/za kaj / kam z določenim namenom, ciljem
Že nekaj mandatov kandidira za poslanca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

konec-ncasamostalnik moškega spola
  1. mesto, točka, ki je zaključna in zato nasprotna izhodišču, začetku
    • konec česa
    • , konec v čem, kdaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • konec z/s
  • , konec za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lastíti si -ím si nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati koga/kaj
Urednik si lasti gradivo in pravico objave.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kakšno stanje/lastnost
Kraj si lasti ime trga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

mésto-asamostalnik srednjega spola
  1. del prostora, površine glede na namen, cilje, delovanje nasploh
    • mesto česa
  2. prostorska ali površinska enota, ki jo zaseda ena oseba, bitje, organizirana skupina oseb ali nenačrtovan dogodek
    • mesto koga/česa
  3. položaj, vloga
    • mesto koga/česa
  4. urbano upravno središče
    • mesto koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • mesto v/na/ob/pri
  • , mesto med
  • , mesto za
  • , mesto z/s

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mlád-a -opridevnik
  1. maloleten, začeten, še nezrel, neizkušen
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • mlad za
  • , mlad po
  • , mlajši od
  • , najmlajši od
  • , najmlajši med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nájti nájdem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premi kaj oč se nepričakovano videti koga/kaj
(V leksikonu) je našel napake.
2.
kdo/kaj premi kaj oč se načrtno dobiti koga/kaj
(Na cesti) je našel izgubljeno stvar.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno dobiti, ugotoviti koga/kaj
(V mestu) je našla delo in stanovanje.
4.
kdo/kaj odkriti, poiskati koga/kaj
Rdeči križ ji je našel sina.
5.
navadno v 1. ali 2. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti/dobiti koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pred/za/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
To rastlino najdemo tudi v naših krajih.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti/dobiti kaj v/na/pri/ob kom/čem / pred/za/med kom/čim / kje / kod
Pri njem je našel sočutje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

namerávati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol
1.
kdo/kaj usmerjeno uresničevati kaj 'stvar, dejanje'
Nameravajo graditi hišo.
1.1.
kdo/kaj biti namenjen / k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Domov namerava šele zvečer.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

napájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj oskrbovati koga/kaj
Živino napajajo (dvakrat na dan).
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj oskrbovati koga/kaj
Druge rad napaja (z vinom in žganjem).
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj oskrbovati koga/kaj z vodo
Izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto.
4.
kdo/kaj oskrbovati koga/kaj
Toplarno so napajali (s plinom).
5.
iz elektrotehnike kdo/kaj oskrbovati kaj z električno energijo
Elektromotor napajajo baterije.
6.
iz metalurgije kdo/kaj dopolniti kaj s tekočo litino
V železarni napajajo ulitke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

nosíti nósim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: nêsti
4.
čustvenostno kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Nemir ga je nosil od vrat do okna in spet nazaj.
5.
kdo premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Bolnik je /s težavo / težko/ nosil hrano v usta.
6.
kdo/kaj prinašati kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
/S posebnim veseljem/ je nosila novice po vasi, od soseda do soseda.
7.
kdo/kaj odločilno vplivati na koga/kaj
Mlajši rod nosi revijo.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot oblačilo, opravo
Že nekaj časa nosi nove čevlje in hlače.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot lastnino
Vedno nosi denar (pri sebi).
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot svojo sestavino, lastnost
Že dolga leta nosi brado in brke.
11.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenašati kaj 'stanje'
/Tiho/ je nosila svojo žalost.
12.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'predstavo, misel'
To že /dolgo/ nosi /v glavi/.
13.
v posplošenem pomenu kdo/kaj omogočati, ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu
Strehe že težko nosijo sneg.
14.
kdo/kaj imeti ohranjati koga/kaj v telesu
Sporočila jim je, da nosi tretjega otroka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

obraníti in obrániti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj ubraniti koga/kaj
/Z zvijačo/ jim je uspelo obraniti mesto (pred napadalci).
2.
kdo/kaj dokazati kaj
/Uspešno/ je obranil svoja stališča.
3.
iz šolstva kdo/kaj ustrezno narediti kaj
Obranila je disertacijo.
4.
iz športa kdo/kaj ustrezno narediti kaj
Vratar je obranil enajstmetrovko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

oddáljen-a -opridevnik
  1. nebližnji, nebližji
    • kdo/kaj biti oddaljen od koga/česa, od kod
    • , kdo/kaj biti oddaljen okoli/okrog koliko česa
    • , kdo/kaj biti oddaljen do koliko česa, koliko

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odpráviti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol premikanja
1.
kdo/kaj premakniti se na/v/skozi/čez kaj / kam
Vsak dan se odpravi na pokopališče.
1.1.
kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Odpravil se je k sorodnikom na obisk.
1.2.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Odpravil se je k izpitu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

peljáti péljem tudi -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do/iz/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
Tujo delegacijo so (s posebnim diplomatskim spremstvom) peljali v mesto.
2.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom premikati se od—do/iz/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
/Po levi/ je peljal skozi križišče.
3.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Cesta (nas) pelje mimo šole.
4.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz/s koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Pisec pelje bralca skozi zgodovino teh krajev.
5.
preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz/s koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Delo pelje do uspeha.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

podáti se -dám se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, glagol premikanja
1.
kaj biti skladno k/h komu/čemu
Barve se ji /lepo/ podajo.
2.
kaj biti skladno s čim
Barva se mora podati z ostalim pohištvom.
3.
kdo/kaj oditi k/h komu/čemu / na/v/po kaj / kam
Vsak dan se poda na pokopališče.
3.1.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Podal se je k izpitu.
4.
kaj pod pritis kom spremeniti položaj, obliko
Strop se je podal /zaradi starosti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

položáj-asamostalnik moškega spola
  1. način namestitve
    • položaj koga/česa
    • , položaj za koga/kaj
    • , položaj za čim, kje
    • , položaj med kom/čim, kje, kdaj
  2. mesto v prostoru
    • položaj česa
    • , položaj za kaj
    • , položaj med kom/čim, kje, kdaj
  3. vloga v družbi, stroki
    • položaj koga/česa
    • , položaj za kaj
    • , položaj pri čem, kje
    • , položaj med kom/čim
  4. materialno in duševno stanje
    • položaj koga/česa
    • , položaj za koga/kaj
    • , položaj med kom/čim
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • položaj v/na
  • , položaj z/s

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poročíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj postati mož ali žena
/Kot že priletna/ se je poročila (s preprostim človekom) (daleč na podeželje).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

postáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Svetilko je postavila na mizo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v določeno držo sredi/okoli/okrog česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/pred/skozi koga/kaj / kam
Učence je postavila v vrsto.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Postavil (jim) je šolo in bolnico.
4.
kdo/kaj določiti, izbrati koga/kaj za/na/nad/ob koga/kaj
Postavili so ga za razsodnika.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraziti pred/ob kaj
Učitelj (mu) je postavil tri vprašanja.
6.
kdo/kaj narediti kaj
Postavili so novo dramsko delo.
7.
kdo/kaj določiti kaj
Postavili so visoke norme.
8.
kdo/kaj dati kaj pred/na koga/kaj
Jed je postavila na mizo.
9.
iz prava kdo/kaj dati koga/kaj izven koga/česa
Postavili so ga izven zakona.
10.
iz jezikoslovja kdo/kaj dati kaj v kaj
Pridevnik je postrebno postaviti v ženski spol.
11.
iz športa kdo/kaj doseči kaj
Postavila je svetovni rekord.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

potegováti se za -újem se za nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: potegníti se za 1
2.
čustvenostno kdo/kaj sodelovati v akciji, udeleževati se razpisa za koga/kaj
Vedno se potegujejo za svoje delavce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

povézati in povezáti povéžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dati koga/kaj
Lase si je povezala (v čop).
2.
kdo/kaj dati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Tako speljana cesta je povezala kraj z industrijsko cono.
3.
kdo/kaj narediti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga je povezalo podobno mišljenje.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj oskrbljen-ega/-o
(Ranjenemu) je povezala roko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

prebíti se -bíjem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, navadno čustvenostno
1.
kdo/kaj priti do koga/česa / do kod , k/h komu/čemu / v/na kaj / kam
Kljub neurju so se /s težavo/ prebili do koče.
2.
kdo/kaj priti do česa / k čemu / v/na kaj
Prebila se je do znanstvenega naslova.
3.
kdo/kaj preživeti
/S težavo / težko/ so se prebili skozi življenje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

predél-asamostalnik moškega spola
  1. ozemlje, področje s svojimi značilnostmi
    • predel česa
    • , predel s čim
    • , predel okoli česa
    • , predel ob čem, kje
    • , predel med čim, kje
  2. del mesta
    • predel česa
    • , predel s čim
    • , predel okoli česa
    • , predel ob čem, kje
    • , predel med čim, kje
  3. del telesa
    • predel česa
    • , predel s čim
    • , predel okoli česa
    • , predel ob čem, kje
    • , predel med čim, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • predel za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pridržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj za krajši čas ohraniti koga/kaj v določenem položaju, mestu
/Zaradi prepiha/ (jim) je pridržala vrata.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj za kraši čas ohraniti koga/kaj za/čez kaj / v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Otroke so pridržali na nadaljnjih pregledih.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj krajši čas ustaviti kaj ‘dejavnost’
Ko je šla mimo bogatih izložb, je za nekaj trenutkov pridržala korak.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

priméren-rna -opridevnik
  1. skladen s pričakovanji, potrebami
    • kdo/kaj biti primeren pri čem/kom, kje
    • , kdo/kaj primeren/primernejši zaradi česa, zakaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • primeren za
  • , primernejši od

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pripráviti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj za/na koga/kaj / za/na/pred/nad/pod kaj / kam / pred/nad/pod čim / kje
Pripravila je mizo za kosilo in sobo za goste.
1.1.
kdo/kaj postaviti kaj
Pripravila je vse potrebno za čaj.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno narediti kaj
Pobeg so pripravili /do najmanjših podrobnosti/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko napraviti kaj iz česa / za kaj / kje
Pripravili so krmišča za divjad.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj duševno usmeriti koga/kaj k čemu / za/na/v kaj / kam
/Previdno/ so ga pripravili na žalostno novico.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovno usmeriti koga/kaj do česa / k čemu / na/v kaj / kam
/Previdno/ so ga pripravili do podpisa sporazuma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

ráj-asamostalnik moškega spola
  1. kraj popolnega ugodja, veselja in sreče
    • raj na čem, kje
    • , raj pod čim, kje
  2. ugodje, sreča
    • raj na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • raj za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rásti rástem tudi rásem nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
1.
kaj postopno razvijati se
Človek raste približno dve desetletji.
2.
kdo/kaj preživljati čas zorenja, rasti
Rastla je /brez staršev/ (pri babici).
3.
kdo/kaj biti, nahajati se pri/na/v/ob kom/čem / med/za kom/čim / kje / kdaj
V tem obdobju /dobro/ rastejo žita.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, obsežnejši, dosegati višjo stopnjo, intenzivnost
Hrup okoli njega je /vse bolj/ rastel (v navadno razbijanje).
5.
čustvenostno kdo/kaj nastajati, začenjati obstajati, kazati se iz/od/izpod koga/česa / v/pri/na/po/ob kom/čem / med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Izpod njegovega pipca so rastle majhne lesene figurice.
6.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati samozavestnejši
/Od ponosa/ je kar rastel.
7.
iz jezikoslovja kaj postopno tonsko dvigati se
Intonacija vprašalne stavčne povedi /navadno/ raste.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

razgíbati -am in -ljem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj spraviti kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
/S telovadbo/ si je razgibal otrdele sklepe.
2.
kdo/kaj povzročiti, narediti koga/kaj premičnega, delujočega
Burja razgiba morsko gladino.
3.
kdo/kaj spraviti koga/kaj v intenzivno, živahnejšo dejavnost, narediti koga/kaj aktivnejšega
Film je /duševno in notranje/ razgibal mladino.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj povzročiti koga/kaj bolj sproščeno, živahno
Dogodek je bolnika poživil in razgibal.
5.
kdo/kaj narediti kaj bolj pestro, zanimivo
Pisatelj je razgibal poglavje /z dialogi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

réven-vna -opridevnik
  1. siromašen
    • kdo biti reven med kom
    • , kdo/kaj biti revnejši od koga/česa
  2. zelo majhen
    • kaj biti reven s čim
  3. navadno ekspresivno skromen
    • kaj biti reven s čim
    • , kaj biti reven za kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • revnejši za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

têči têčem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Tekel je po prehodu za pešce.
2.
v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.
3.
kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Pogajanja so tekla ves mesec.
3.1.

Tekel je boj za človeško življenje.
4.
kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.
5.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica teče mimo kraja.
6.
knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.
7.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.
8.
kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vsak dan teče na pokopališče.
9.1.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.
10.
iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

tír-asamostalnik moškega spola
  1. pritrjeni nosilec, po katerem se premika
    • tir česa
    • , tir skozi kaj
    • , tir med čim
  2. sled premikanja
    • tir česa
    • , tir skozi kaj
    • , tir okrog/okoli česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tóčka-esamostalnik ženskega spola
  1. majhno mesto na površini česa
    • točka česa/koga
    • , točka v/na čem, kje
    • , točka za kaj/koga
    • , točke s čim
  2. določeno stanje, lastnost, vrednost
    • točka česa
    • , točka v/na čem, kje
    • , točka za kaj
  3. vsebinsko zaključen del besedila
    • točka česa
    • , točka v/na čem, kje
    • , točka s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ukíniti -em dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)
1.
v pomožniški vlogi kdo/kaj odločiti se prenehati kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Ukinili so preskrbo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odločiti se prenehati kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
(Že davno) so ukinili trgovanje.
2.1.
kdo/kaj razpustiti koga/kaj
(Lani) so ukinili občino oz. oddelek.
2.2.
kdo/kaj odpraviti kaj
Ukinili so delovno mesto.
2.3.
kdo/kaj prenehati dajati kaj
Ukinili so kredite.
2.4.
kdo/kaj razveljaviti kaj
Ukinili so pooblastilo.
2.5.
kdo/kaj zmanjšati do konca kaj
Ukinili so nasprotje med ročnim in umskim delom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

uníčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti koga/kaj neobstojnega, neuporabnega
Škodljivce uničijo /s škropljenjem oz. kemičnimi sredstvi/.
2.
kdo/kaj poš kod ovati koga/kaj
Voluhar je uničil sadno drevje.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj neuporabn-ega/-o
Stroj je (kmalu) /popolnoma/ uničil.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj
Hrup (ji) je uničil živce.
5.
kdo/kaj delovno in bivanjsko onesposobiti koga/kaj
/Z najnovejšimi ukrepi/ so uničili kmete.
6.
kdo/kaj dati, privesti v nič koga/kaj
Uničili so ga /finančno in moralno/.
7.
kdo/kaj privesti, dati v nič kaj
Uničil (ji) je kariero.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

ustanovíti -ím dovršni glagol, glagol upravljanja/ustvarjanja
1.
kdo/kaj osnovati, zasnovati kaj
Stranko so ustanovili /kot podporo gibanju/.
2.
iz prava kdo/kaj osnovati, zasnovati kaj
Mesto so ustanovili v 12. stoletju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

utrdíti -ím in utŕditi -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti bolj trdno, vzdržljivo kaj
Utrdili so cestišče in zrahljane temelje hiš.
2.
kdo/kaj narediti trdno nameščeno kaj
(Z zagozdo) /varno/ utrditi toporišče.
3.
kdo/kaj narediti bolj trdno, vzdržljivo koga/kaj
/Z veslanjem/ si je utrdil mišice.
4.
kaj narediti močnejše, odpornejše koga/kaj
Življenje na kmetih ga je utrdilo.
5.
kdo/kaj narediti trdnejše kaj
Podjetje so /gospodarsko/ utrdili.
6.
kdo/kaj narediti kaj
Utrdil si je svoj položaj in ugled.
7.
kdo/kaj narediti trajnejše kaj
V kolektivu je utrdil delovno disciplino.
8.
kdo/kaj uveljaviti kaj
Utrdili so nove poglede na demokracijo.
9.
iz fotografije kdo/kaj narediti trdno nameščeno kaj
Barve na sliki so utrdili (s fiksirjem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

víd-asamostalnik moškega spola
  1. čut
    • vid koga/česa
    • , vid pri kom
    • , vid na kaj, kako
    • , vid na/v čem, kje, kdaj
    • , vid z očali
  2. usmeritev delovanja, dejavnosti
    • vid česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vôjna-esamostalnik ženskega spola
  1. spopad
    • vojna česa/koga
    • , vojna za kaj/koga
    • , vojna proti čemu/komu
    • , vojna s čim/kom
    • , vojna med čim/kom
  2. ekspresivno prepir, nestrinjanje
    • vojna koga
    • , vojna za kaj/koga
    • , vojna s kom/čim
    • , vojna med kom/čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vŕh-asamostalnik moškega spola
  1. vzpetina
    • vrh česa
    • , vrh nad čim, kje
    • , vrh pri čem, kje
    • , vrh s čim
  2. najvišji del, mesto, točka
    • vrh česa
    • , vrh pri čem
  3. izjemen dosežek
    • vrh česa
    • , vrh pri čem/kom

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vznemírjati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kaj motiti koga/kaj
Hrup je vznemirjal ljudi in živali.
2.
kdo/kaj buriti koga/kaj
Mesto so vznemirjala vojaška letala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

začétek-tkasamostalnik moškega spola
  1. prvi trenutek obstajanja, delovanja
    • začetek česa
    • , začetek ob čem, kdaj
    • , od začetka do česa
    • , začetek v/na čem, kje, kdaj
  2. prvo mesto v razvrstitvi
    • začetek česa
    • , od začetka do česa
    • , začetek v/na čem, kje, kdaj
    • , začetek s čim/kom
  3. izhodišče obsega, celote
    • začetek česa
    • , začetek v/na čem, kje, kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zadržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti koga/kaj v določenem položaju, mestu
Zadržali so ga /, da ni omahnil/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
Otroke so zadržali na nadaljnjih pregledih.
3.
iz prava kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti kaj v določenem položaju, mestu
Sodišče je /nenapovedano/ zadržalo postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

zastáviti1 -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zapolniti koga/kaj
(S kmečkim orodjem) so (jim) zastavili pot.
2.
kdo/kaj namestiti koga/kaj v/na/ob/nad/pod/pred/med koga/kaj / med/nad/pod/za kom/čim / kam / kje / kod
Sveder vrtalnika je /previdno/ zastavil na označeno mesto med dve plošči.
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj
Gradbena dela pri hiši je /dobro/ zastavil, žal nima kdo nadaljevati.
4.
kdo/kaj vsebinsko določiti kaj
Proizvodnjo so /moderno zastavili.
5.
kdo/kaj postaviti komu/čemu kaj
/Kot dobro obveščeni/ so mu zastavili kar nekaj provokativnih vprašanj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

zavzémati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj jemati pod nadzor koga/kaj
Vojaki so /v naskoku/ zavzemali eno mesto za drugim.
2.
kdo/kaj z namenom pridobivati koga/kaj
Uporniki so /vztrajno po kilometrih/ zavzemali položaje.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začenjati dobivati kaj 'stanje/lastnost'
Puščava je zavzemala /čedalje/ večjo površino.
4.
kdo/kaj obsegati kaj
Ti predmeti /po nepotrebnem/ zavzemajo prostor v sobi.
5.
v zvezi z mesto kdo/kaj imeti mesto v/na/po čem / med kom/čim / kje
Njihov klub zavzema pomembno mesto med klubi.
6.
kdo/kaj imeti kaj 'stališče/namen'
Vedno zavzemajo skrajna stališča in nadvse kritičen odnos.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

zbírati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dobivati se
(Pri njem in okrog njega) se zbirajo otroci.
2.
kdo/kaj prihajati skupaj k/h komu/čemu / v/na/pod/nad kaj / kam
Družina se je /ravno/ zbirala h kosilu.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj pojavljati se okrog/okoli koga/česa / v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/pred čim / kje
Maščevalnost se (mu) je zbirala v srcu.
4.
kdo/kaj prihajati v stanje zbranega mišljenja
/Dolgo in predvsem zaradi drugih/ se je zbiral, preden je kaj povedal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

zrásti se zrástem se in zrásem se dovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
1.
kdo/kaj postati s kom/čim skladna celota
Naselji sta se /sorazmerno/ zrasli z okolico.
2.
kdo/kaj narediti se skupn-ega/-o, skupno obstajati s kom/čim
Jezikoslovje se je zraslo s sorodno vejo.
3.
iz botanike kaj začeti obstajati skupaj
Cvetno odevalo se je /cevasto/ zraslo.
4.
iz medicine kaj narediti se skupn-ega/-o, skupno obstajati s kom/čim
Pljučna mrena se je /dobro in varno/ zrasla z rebrno.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

Število zadetkov: 58