absolútna vlážnost -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ampêrméter ampêrmétra samostalnik moškega spola [ampêrmétər] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amperemeter, frc. ampèremètre, iz ↑amper + ↑meter
ángel Frazemi s sestavino ángel:
ángel váruh, bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh, bíti [právi] ángel, dóber kàkor ángel, dóber kot ángel, kot ángel váruh, [lép] kot ángel, módri ángel, pádli ángel, spáti kàkor ángel, sprémljati kóga kot ángel váruh, zaspáti kot ángel

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ástrahan -a m (ȃ)
dragoceno krzno kodrastih ovc iz Astrahana: plašč iz črnega astrahana; čepica, ovratnik iz astrahana / dama v astrahanu
// tekst. volnena tkanina, podobna temu krznu: meter astrahana
♦ agr. rdeči astrahan rdeče pisano poletno jabolko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

baromẹ́ter -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

becquerel
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
becquerela in bekerel bekerela samostalnik moškega spola
merska enota
IZGOVOR: [bekerél], rodilnik [bekeréla]
PRIMERJAJ: Bq

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bênti in bénti, bêmti
Beseda »milijon« kot samostalnik in glavni števnik

Zanima me, kdaj je beseda milijon v vlogi samostalnika in kdaj v vlogi glavnega števnika oziroma kako lahko to razlikovati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

blanja ► bˈlaːn’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bóbnasti merílnik pretóka -ega -a -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Branje decimalnih številk

Lepo prosim za pojasnitev naslednje dileme.

Ali je pravilno:

  • pri 18,2 % podjetij ALI pri 18,2 % podjetjih;
  • v 16,7 % podjetij ALI v 16,7 % podjetij;
  • strinjalo se je 61,1 % vprašanih ali strinjal se je 61,1 % vprašanih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

brémzati brémzam nedovršni glagol [brémzati] ETIMOLOGIJA: ↑bremza
brezovica ► brėˈzọːvėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

céna-esamostalnik ženskega spola
  1. vrednost blaga ali storitev
    • cena za kaj
    • , cena v čem
    • , cena na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • cena za/v
  • , cena na/po

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cẹ̑ntimẹ̄ter – glej centi-, mẹ̄ter

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

centrifugálni merílnik pretóka -ega -a -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

còl -a m cola, meter: teszács i sztolar z-colom KAJ 1870, 65

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Coriolisov merílnik gostôte -ega -a -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Coriolisov merílnik pretóka -ega -a -- ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cŕknjen cŕknjena cŕknjeno pridevnik [cə̀rknjen] FRAZEOLOGIJA: crknjen konj, refleks crknjenega konja
ETIMOLOGIJA: ↑crkniti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

déciméter -tra m (ẹ̑-ẹ̄)
dolžinska mera, desetina metra: en meter in tri decimetre / kvadratni decimeter

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dẹ̑cimẹ̄ter – glej deci-, mẹ̄ter

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

desétkrat prisl. (ẹ̑)
izraža deset ponovitev: desetkrat sedem je sedemdeset; desetkrat prepisati / meter je desetkrat daljši kot decimeter; desetkrat tolikšna hitrost; desetkrat manj
// ekspr. veliko, dosti: njihov pes je desetkrat hujši; desetkrat lepši je, kot je bil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

diámeter -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dóber dôbra -o prid., bóljši (ọ́ ó)
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv, usmiljen; je iz dobre družine; ima dobro vzgojo
// ki ima pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi: dober sosed; vedno je bil dober z nami; srčno dober; dober kot duša, kot kruh / živijo v dobrih odnosih; želi si kake dobre besede / v nagovoru bodite tako dobri in nas obvestite
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri: dobri čevlji; dober papir ne vpija črnila; dober radijski sprejem; dober zrak; povsod so speljane dobre ceste; dobra zemlja / dobra hrana okusna; izdatna, obilna; točimo dobro vino / operacijo bo prenesel, ker ima dobro srce zdravo, močno / knjiga je pisana v dobrem jeziku pravilnem, izrazno bogatem / kot voščilo pri jedi dober tek, pri kakem delu dobro srečo želim; lov. žarg., kot voščilo za uspešen lov dober pogled
// ki v precejšnji meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: dober državljan; on je dober oče / dober delavec bi to naredil v polovičnem času / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ta zdravnik je dober diagnostik / dober prevodnik toplote
// glede na določene zahteve uspešen, učinkovit: naredil je dober načrt za delo; dal mu je dober nasvet; vodi dobro politiko / dober začetek
3. ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: dobra kakovost; dobra prehranjenost organizma; dobro razumevanje snovi / dosegli so dobre rezultate; hiša je v dobrem stanju / midva sva dobra znanca, prijatelja / po eni uri dobre hoje smo prišli na cilj hitre, urne
// precejšen, obilen: ima dobre dohodke; delo je težko, zaslužek je pa dober; dobra letina / predstava je imela dober obisk
4. ki prinaša ugodnosti, veselje: dobra novica; poznam dobre in slabe strani potovanja z avtomobilom; to je za vas dobro znamenje / živi v zelo dobrih razmerah; pri njem ima dobro življenje / film je doživel dobro kritiko pozitivno, pohvalno; ohranili so ga v dobrem spominu; o njem imam dobro mnenje / kot pozdrav: dober dan! dober večer! dobro jutro!
// ki prinaša precejšnje gmotne koristi: ima dober poklic, položaj; napravil je dobro kupčijo
5. navadno v povedni rabi ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustreza, zadovoljuje: pritisk imate dober, ni se vam treba zdraviti; sin je še kar dober, hči je slabša; naloga bo dobra, lahko jo oddaste / za kuharja bo že dober; nizki čevlji niso dobri za v hribe; ta obleka je še čisto dobra za v šolo
6. navadno v povedni rabi veljaven, uporaben: stari vozni listek ni več dober; ta znamka ni dobra za pismo / kolo je še dobro; mleko ni več dobro je pokvarjeno, neužitno
7. v povedni rabi ki ugodno vpliva, koristi: počitek po delu je dober; čaj je dober proti prehladu; mleko je dobro za otroke / prevelika strogost ni dobra / gumijasti podplati so dobri za v dež
8. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero: dober meter visok steber; posoda drži dobrega pol litra; do mesta je dobro uro / tako sodi dober del naše kritike precej velik, precejšen; opravila sta dober kos poti / star. čakam ga že dober čas precej dolgo
9. pog., v povedni rabi, s širokim pomenskim obsegom izraža
a) stanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, navadno pozitivno: še dva dni boš ležal, pa boš dober zdrav; ti si že dober, mene pa še vse čaka si prestal neprijetnosti, težave; še ta izpit, pa sem dober; s tobakom sem dober za pol leta založen, preskrbljen; ekspr. če te zalotijo, si dober za dve leti boš zaprt; še malo se bo jezila, pa bo dobra pomirjena
b) občudovanje, priznanje: dober je, da je zdržal toliko časa; dober je, da ni povedal / dobra je, da si upa pogumna
c) ekspr. nevoljo, grajo: ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal; ta je pa dobra, vsak bi že rad gospodaril!
● igralec je imel včeraj dober dan dobro je igral; ta hiša je na dobrem glasu ljudje imajo ustaljeno pozitivno mnenje o njej; pog. ima dober jezik spretno govori, dober nos bistro, pravilno predvideva; star. prodati dober kup poceni; pog. vedno so si bili dobri v prijateljskih odnosih; pog. že dalj časa sta si dobra se imata rada; v sili sem mu bil tudi jaz dober je mene prosil za pomoč; pog. on je dober za družbo družaben, zabaven; reci zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; z dobro besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. ima dobro glavo se lahko uči; pog. ona je dobrih rok radodarna; otrok je v dobrih rokah zanj skrbijo skrbni ljudje; to je storil v dobri veri v prepričanju, da je tako prav; posodil jim je v dobri veri, da bodo vrnili v trdnem prepričanju; biti dobre volje veselo razpoložen; pokazati dobro voljo za kaj pripravljenost; zgubil je dobro ime ni več spoštovan; on je dobrega srca, ima dobro srce je usmiljen, dobrohoten; konec dober, vse dobro; naglica ni nikjer dobra ni koristno, če se kaj opravi hitro, brez preudarka; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice
♦ bot. dobra misel zdravilna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, Origanum vulgare; pravn. misija dobre volje delegacija, ki jo pošlje kaka država v drugo, da izboljša medsebojne odnose; rel. dobro delo dejanje, narejeno iz ljubezni do ljudi; šol. dober uspeh uspeh s povprečno oceno dobro; prav dober uspeh uspeh s povprečno oceno prav dobroprim. boljši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dôlg2 -a -o stil. -ó [dou̯g-] prid., dáljši (ȏ ó)
1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; ant. kratek: dolg hodnik; stopa z dolgimi koraki; nosi zelo dolge lase; pes z dolgimi visečimi uhlji; zadnji predor je bil izredno dolg; dolga cesta; dolga palica, vrv; vojaki so stali v dolgi, ravni vrsti / ima dolg obraz podolgovat; ekspr. fant je res dolg zelo velik in suh; dolg kakor prekla / šalj. Ljubljana je bila takrat še dolga vas majhno, provincialno mesto / dolga večerna obleka obleka, ki sega (skoraj) do tal; dolge hlače hlače, katerih hlačnice segajo približno do gležnjev / avtomobilist je imel pri srečanju prižgane dolge luči luči, ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej
// obširen, obsežen: v zadnji številki je objavil o tem dolg članek; dolga pesem; napisal mu je dolgo pismo
2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema: stavba je dolga dvajset metrov; kilometre dolg sprevod; meter, pol sežnja dolg
3. ki traja razmeroma veliko časa: dolgi zimski večeri; dolga bolezen; jesen je bila dolga in lepa; utrujen od dolge poti; dolgo deževje, življenje / ozrl se je za njo z dolgim pogledom; dolg poljub / pil je z dolgimi požirki / po dolgem času sta se spet srečala; dolg rok
// s časovno enoto ki se zdi, da traja veliko časa: čaka ga že dolge mesece; dan mi je bil strašno dolg; dolgo uro je premišljeval celo; tiste ure so bile zelo dolge; od tedaj so pretekla že dolga leta mnogo let
4. z izrazom količine ki izraža razsežnost v času: predavanje je lahko dolgo največ deset minut; dolg čas bilo mu je zelo dolg čas dolgčas; od dolgega časa je ves bolan od dolgočasja
● slabš. imeti dolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil; ekspr. narediti dolg obraz z mimiko na obrazu izraziti razočaranje, žalost; evfem. imeti dolge prste krasti; pog. mesec je še dolg treba je varčevati (z denarjem), ker ne bo še kmalu naslednje plače; pog. saj ne bova dolga hitro bova opravila, se pogovorila; pog., ekspr. je širši kot daljši zelo debel; ekspr. padel je, kakor je dolg in širok tako, da je bil ves na tleh; ekspr. dolgi lasje – kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera vsaka stvar se kdaj konča; preg. dolga bolezen, gotova smrt
♦ jezikosl. dolg glas; dolgi nedoločnik nedoločnik na -ti ali -či; navt. ladja dolge plovbe ladja, ki ima dovoljenje za plovbo po vseh morjih; rad. dolgi valovi radijski valovi z valovno dolžino od 1000 do 2000 m; šport. tek na dolge proge tek na razdaljo, večjo od 1500 mprim. daljši, dalj2, dalje, dlje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dópplerjev últrazvóčni merílnik pretóka -ega -ega -a -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dŕva dŕv in drvà dŕv s mn., mest. dŕvih in drvéh, or. drvmí in dŕvi (ŕ r̄; ȁ ŕ)
razžagan in navadno naklan les za kurjavo: cepiti, klati, sekati, žagati, zlagati drva; kuriti z drvmi; suha drva; trda drva iz trdega lesa; skladovnica drv / bukova, smrekova drva; peč na drva; pog. kupiti meter drv kubični, prostorninski meter; napravljati drva razžagovati, klati debla, veje v gozdu
● tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim
// les za kurjavo sploh: drva so dobivali v državnem gozdu; hoditi v gozd po drva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dúgi -a -o prid.
1. dolg, ki ima med skrajnima koncema veliko razsežnost: dúgi KOJ 1833, 160; da je tó jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Dô je dugi AIN 1876, 12; od drevja duga szénca AI 1875, kaz. br. 7; opice májo dugi rép AI 1878, 7; gouſzto dúgo bradou KŠ 1771, 432; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; do gle'znya vdúgom gvanti KŠ 1771, 768; z-ednoga kraja po dúgom erdecse ténke linije KOJ 1845, 6; szo meli velke na pét sészt mil dúge z-zemlov notrozagrajene oploute KOJ 1848, 6; Na dugi stolicaj deca eden kre drügoga sedíjo BJ 1886, 3
2. ki traja veliko časa: na racsún dávanya ſzlü'zi dúgi 'zitek SM 1747, 35; Matu'sálema dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; bodes dúgoga vrejmena na zemli KŠ 1771, 586; ako dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; Steri poszlavec na dugo vrêmen vösztáne, tákse AI 1875, kaz. br. 3; pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76; Na duge (glasnike), kak AIN 1876, 6
dùgši -a -e daljši: je vnougom meſzti dugsi KŠ 1771, 102; Eden centimeter szkor malo dugsi od ½ páleca AI 1875, kaz. br. 6; Od lahkéta je pa méter dugsi AI 1875, kaz. br. 6; velki kak edno tele, ešče malo dugši AI 1878, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dvá dvéi dvéi glav. štev.
1. dva a) v samostalniški rabi: Petrova dvá KŠ 1754, 3; ſzta dvá bilá KŠ 1771, 259; ſzta li dvej bilej KŠ 1754, 185; Dvej KMS 1780, B3; Sz. Düjh pa od oboj dvöj ſzhája KŠ 1754, 92; ſteroga ſcséte zdvöj naj vám piſztim KŠ 1771, 94; eden eti dvöj KŠ 1771, 267; csiſztoucsa, i dvöj jedinſztvo BKM 1789, 265; Dvá naime TF 1715, 26; kákſiva ſzem jaſz li dvá moje dni vido KŠ 1754, 3b; zácsao je je posilati po dvá dvá KŠ 1771, 118; Gucsi zdvöma od ſzvojega naſzledüvanya KŠ 1771, 24; Kriſztus lepou gucſi zdvöma BKM 1789, 94; geto sze korén z-dvöma ednákima vküpglaszniki dokoncsa KOJ 1833, 82; Dvej bodeta mlele KŠ 1771, 82; edno milo idi 'znyim dvej KŠ 1771, 17 b) v prilastkovi rabi: Dvá sztarejsiva Átilova sziná KOJ 1848, 5; escse dvá sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2; kaj je dvá czloveka ſzveduſztvo iſztinſko KŠ 1754, 292; dvê-kotrig AIN 1876, 7; Niſcse nemre dvöma Goſzpoudoma ſzlu'ziti KŠ 1771, 19; Na dvá tála ſze razdeljávajo TF 1715, 26; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Ka ſze zapovidáva po dvöj ſzlejdnyi zapovidaj KMK 1780, 45; dvej nogej majoucsi KŠ 1754, 146; od dvej lejt KŠ 1771, 8; Za dvej leti KOJ 1848, 4; Po dvej gibej je kaſtigani KM 1790, 74; Od polklaftra méter szkoro z-dvöma pálecoma dugsi AI 1875, kaz. br.; szamo v-etima dvöma meszta toliko sze pôva AI 1875, kaz. br. 8; vu steroi ſzta dvei Naturi SM 1747, 34; dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Vu etivi dvej zapouvidaj viſzi czejla pravda KŠ 1771, 75
2. izraža približnost: vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk KŠ 1754, 195; naj vu dvá, ali trej ſzvedokouv vüſztaj ſztoji KŠ 1771, 59

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dvójna póč -e počí ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

džúl džúla; in joule samostalnik moškega spola [džúl] ETIMOLOGIJA: ↑joule
eléktromagnétni merílnik pretóka -ega -a -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

fertáo -ála m
1. četrt, četrti del merske enote: komaj eden fertáo vore v-toploj hi'si neháli SIZ 1807, 42; Pri pét fertáli lahkéti méter szkoro z-ednim pálecom dugsi AI 1875 kaz. br. 6; Eden hektoliter szkoro toliko dr'zi kak eden i tri fertále akôv AI 1875, br. 1, 3
2. posoda za tako mero: Etaksa poszôda je kebel, skaf, fertál i oktál KAJ 1870, 65

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gajofa

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gòrzmotovìliti -im dov. namotati: ete drot sze na 5–6 méter velki potács gorzmotovili AIP 1876, br. 9, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

heksámeter -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

joule joula; in džúl samostalnik moškega spola [džúl] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Joule, angl., frc. joule, po angleškem fiziku Jamesu Prescottu Joulu (1818–1889)
júrček2 júrčka samostalnik moškega spola [júrčək] ETIMOLOGIJA: iz jur po svetem Juriju, upodobljenem na bankovcu za tisoč dinarjev, ki je bil dan v obtok v času Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev
júta -e ž, snov. (ú) izdelki iz ~e; knj. pog. meter ~e jutovine

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kàkor2 vez. (ȁ)
I. med členi v stavku
1. za izražanje primerjave glede enakosti: sin je tako velik kakor oče; toplo je kakor poleti / igralci so isti kakor lani / program je trajal toliko časa kakor včeraj; dohodkov je toliko kakor izdatkov kolikor
2. navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti: sin je že večji kakor oče; premer cevi je manjši kakor meter / ni tako priden kakor sestra / blago nima več tolikšne cene kakor prej
3. za izražanje podobnosti: ukazuje kakor diktator; povsod se vede kakor doma / bled kakor zid; naglo kakor blisk; podobna sta si kakor jajce jajcu zelo
4. za izražanje približne, dozdevne podobnosti: srečala sta se kakor po naključju; fanta imajo kakor za svojega / mož se je kakor prebudil; zdaj se mu kakor ne ljubi delati nekako, nekam
5. ekspr., z nikalnico, v zvezi z drug, drugače za izražanje omejenosti na določeno, navedeno: ne kaže drugega kakor molčati; nobeden ji ni rekel drugače kakor mati / kdo drug je kriv nesreče kakor ti
6. ekspr., navadno v zvezi s tako za združevanje, vezanje sorodnih pojmov glede na povedano: film je vzbudil zanimanje tako pri občinstvu kakor pri kritiki; enako je oblečen pozimi kakor poleti / kakor v hvali pretirava tudi v graji; publ. predložiti je treba spričevala kakor tudi delavsko knjižico in
7. star. za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar; kot2: jaz kakor dekletov varuh ne morem privoliti v poroko; kakor praktičen človek bo zmeraj gledal na korist
II. v odvisnih stavkih
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje pomenov kakor pod I., 1–6
a) fant je navihan, kakor sem bil jaz v njegovih letih; ona dela tako, kakor delajo druge / pogoji za reelekcijo so skoraj isti, kakor so bili za namestitev / predstava je trajala toliko časa, kakor sem mislil; izdali smo prav toliko, kakor smo se namenili kolikor
b) imela bo manjšo doto, kakor se misli / ni vse tako, kakor je bilo / plačal je več, kakor sem zahteval
c) s pogojnim naklonom ali v zvezi z da: maha z rokami, kakor bi orehe klatil; zdi se, kakor da ni rešitve; dela se, kakor da me ne bi poznal
č) ne kaže drugega, kakor da potrpimo; v vrt ne prideš drugače, kakor če preplezaš zid
d) kakor je skrbela za domače, tako tudi revežev ni pozabila
// z oslabljenim pomenom za izražanje primerjave sploh: kakor kažejo zardele oči, je vso noč prejokala; vstopajo, kakor kdo pride; publ. kakor poročajo listi, je prišlo do nemirov / s širokim pomenskim obsegom: kakor daleč sega oko, povsod sama ravnina; kakor se dolina širi, tako je bolj naseljena / vdal se je, kakor je bil sploh popustljiv ker, saj; pošten kakor je, ni zahteval potrdila
// nav. ekspr. za izražanje odnosa osebka do povedanega: ostani ali pojdi, kakor že hočeš; kakor je videti, še ne bo miru; uspel bo ali pa tudi ne, kakor se vzame / kakor sem rekel: ne dam pa ne dam; kakor gotovo tukaj stojim, tega ne dovolim / »Ostal boš doma!« »Kakor ukazujete.«
2. ekspr., v časovnih odvisnih stavkih, navadno v zvezi kakor hitro za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: kakor hitro je za silo okreval, se je odpravil na pot; vprašam ga, kakor hitro se vrne; kakor je ura devet, že sedi v krčmi
3. ekspr., v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka: kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe; kakor (hitro) mi dolga ne vrne, ga bom tožil
4. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: kakor je (tudi) pogumen, tega se je ustrašil; kakor ga ima rad, njegovih napak ne mara zamolčati če ga ima še tako rad / star. hotel sem napisati pismo, kakor se mi je roka tresla čeprav
5. nav. elipt. za naštevanje zgledov za prej povedano: ptice, kakor orli, jastrebi in sove, so ujede; človek ni brez nagonov, kakor so na primer potreba po jedi, samoobramba, spolni nagon itd.
6. nav. elipt., pog., z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja, dejanja glede na okoliščine: »Kako se kaj delavke razumete?« »Kar gre. Kakor kakšna.«; hrana po gostilnah ni najboljša, kakor kje; bili so večinoma delavci, oblečeni kakor kdo vsak po svoje
● pog. kaj mu očitaš! Kakor bi bil ti kaj boljši saj nisi nič boljši; to je kakor enkrat ena, da bomo zmagali samoumevno, gotovo; pog. monter je obljubil, da pride kakor drugo jutro drugo jutro; ekspr. otrok je trmast kakor le kaj zelo; »Ne bom se uklonil.« »Kakor misliš.« izraža obzirno zavrnitev povedanega; pog. dosegel je toliko kakor nič prav nič; star. vrnil se je Tinček, tisti, kakor je lani v Ameriko šel ki je šel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kilomẹ̄ter – glej kilo-, mẹ̄ter

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kitzbühel: v Kitzbühelu, kitzbühelski in Kitzbühelčan

Kako sklanjamo ime Kitzbühel: v Kitzbühelu ali v Kitzbühlu? Podatki v korpusu Gigafida kažejo na večjo pogostnost rabe v Kitzbühlu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

KM
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
KM samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
konjska moč
IZGOVOR: [kə̀mə̀], rodilnik [kə̀mə̀] in [káèm], rodilnik [káèm]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kóbra kóbre samostalnik ženskega spola [kóbra] STALNE ZVEZE: egipčanska kobra, egiptovska kobra, indijska kobra, kraljeva kobra, kraljevska kobra
FRAZEOLOGIJA: hiter kot kobra
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kobra iz port. cobra < lat. colubra ‛kača’ iz coluber - več ...
kómajda prisl. (ọ̑)
ekspr. komaj1: nesreči smo se komajda ognili / grm je komajda meter visok / v hribih je komajda skopnel sneg / v členkovni rabi ali pride? Komajda najbrž ne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
korelacíjski merílnik pretóka -ega -a -- ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Krajšanje šolskih ocen (2)

Zakaj okrajšave ocen (nzd, zd, db, pdb in odl) nimajo okrajšavne pike?

Zakaj spet neka nepotrebovana posebnost?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krátenje -a s krajšanje: Za zroka kratênya méter de m. AI 1875, kaz. br. 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kúben -bna -o prid. (ȗ)
mat. kubičen2: kubna enačba, funkcija / kubni meter

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kubíčen2 in kúbičen -čna -o prid. (ȋ; ú)
1. nanašajoč se na kub: kubični koren; kubična enačba, funkcija
2. v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre drv; izkopali so več kubičnih metrov [m3] zemlje / kubični centimeter
● pog. koliko kubičen je motor kolikšna je njegova gibna prostornina
♦ min. kubični silikat silikat, ki se pojavlja v kristalih kubičnega sistema; kubični sistem sistem, v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kubíčen -čna -o in kúbičen -čna -o (ȋ; ú)
kubíčni -a -o in kúbični -a -o (ȋ; ú) ~ meter; mat. ~ koren

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kubík -a m (ȋ)
pog. kubični meter: za kubik lesa je dobil precej denarja; odmetati več kubikov snega / meriti v kubikih
// med. žarg. kubični centimeter: vbrizgal mu je več kubikov zdravila / koliko kubikov ima motor tvojega avtomobila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kubík -a m (ȋ) knj. pog. kubični meter: kupiti pet ~ov drv; avt. žarg. Motor tega avtomobila ima 1500 ~ov kubičnih centimetrov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kubik ► ˈkubiːk kuˈbiːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kvadráten -tna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kvadrat: kvadratna osnovna ploskev; velika kvadratna okna / kvadratni prerez cevi; kvadratna oblika / kvadratni koren; kvadratna enačba, funkcija
2. v zvezi kvadratni meter enota za merjenje ploščine in površine: soba meri petnajst kvadratnih metrov [m2] / kvadratni centimeter, kilometer
♦ glasb. kvadratna notacija notacija na štirih črtah z notami kvadratne oblike, značilna zlasti za koral

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kvadraten
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
kvadratna pridevnik
nanašajoč se na kvadrat
IZGOVOR: [kvadrátən], ženski spol [kvadrátna], srednji spol [kvadrátno]
ZVEZE: kvadratni meter
PRIMERJAJ: m2

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kvadráten -tna -o (ȃ) ~o okno kvadratasto
kvadrátni -a -o (ȃ) ~ meter ‹m2›
kvadrátnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lakét in lahkét -a m
1. del roke med zapestjem in komolcem: Ulna Lakét KMS 1780, A7b; 'Zidovje csi do laktá neoperéjo rouk, ne jejjo KŠ 1771, 122; Csi sze nam rame v-laktê nebi obracsale KAJ 1870, 34
2. stara dolžinska mera: 4. Lahkét AI 1875, kaz. br. 6; Od lahkéta je pa méter dugsi AI 1875; Pri pét fertáli lahkéti méter szkoro z-ednim pálecom dugsi AI 1875; Sto pa zváſz ſzkrblivajoucs more pridati k Viſzokoſzti ſzvojoj eden lakét KŠ 1771, 20; z-kêm je návada meriti? Szabô z-laktom, teszács z-colom KAJ 1870, 65; I zmero je nyegovo zidino na ſztou ſtirideſzét i ſtiri lakti ſzclovecsov merov KŠ 1771, 806; ár ſzo nej dálecs bili od zemlé, nego liki na dvejſztou lakti KŠ 1771, 334; Goliát, fotiv, séſzt lakti, i edno poudlanczo viſziki KM 1796, 55; nego je i ober vſzejh gour, i náj visiſſi bregouv voda na petnájſzet laktouv viſſe naſztánola KM 1796, 12; Vküp 148 ¾ lahkétov je toliko kak 115” 58' AI 1875, kaz. br. 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ledeníška grbína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lés1 -á stil. -a m (ẹ̑)
1. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov: pridelek, prirastek lesa / les gori, se napne, vpija vlago; les poka, strohni, se suši; impregnirati les; sekati, skobljati, žagati les; škodljivci uničujejo les; uporabljati les za izdelavo orodja; vrezati črke v les; črviv, preperel, suh, trhel, žilav les; les je grčav, mehek, trd; kos lesa; lastnosti, struktura lesa; obdelava, predelava lesa; vrste lesa; kip je iz lesa; palice iz različnega lesa iz različnih vrst lesa; grče, razpoke v lesu; ne stoj, kakor bi bil iz lesa / bukov, hrastov, lipov, smrekov les / les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom; rezbariti v lesu iz lesa / mn.: eksotični lesovi vrste eksotičnega lesa; lesovi svetle barve
2. kosi iz te snovi, navadno za določeno uporabo: izvažati les; spravljati les iz gozda; spuščati les po drči; delavci zlagajo les; kubični meter lesa; skladovnice lesa na žagi; trgovina z lesom / gradbeni les za gradnje ali za pomožne konstrukcije; stavbni les za lesene konstrukcije v stavbi; tesani, žagani les; les za kurjavo
3. gozdna drevesa, gozdno drevje: posekati les in ga pripraviti za žago; pridelovanje drobnega lesa; sečnja lesa / tak les raste povsod tako drevo, tak grm; goji topolov les topolovo drevje
4. nav. mn., knjiž. gozd: les šumi; veter je bučal skozi lesove; iti po drva v les; mračni lesi / les zarašča pašnike
● um. žarg. umetnik tokrat razstavlja samo les umetniške izdelke iz lesa; on je iz drugačnega lesa kot jaz (po naravi) drugačen; pog., ekspr. biti (malo) čez les čudaški, neumen; vznes. Kristus visi razpet na lesu v krščanskem okolju na križu; gostinska soba je vsa v lesu stene so obložene z lesenimi deskami, ploščami; dati na ogenj nekaj blagoslovljenega lesa v krščanskem okolju vejic iz snopa šibja in zelenja za cvetno nedeljo; nar. gadov les grm s celorobimi listi in črnimi plodovi; krhlika; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; nar. pasji ali volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; star. popotni les popotna palica
♦ agr. rastni, rodni les; bot. božji les zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; gozd. črni les les iglastega drevja; okrogli les ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; pozni les gostejša plast lesa v letnici; prodati stoječi les ali les na panju gozdna drevesa, ki še niso posekana; kem. suha destilacija lesa; les. les dela se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage; jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mehki, trdi les; tehnični les ves les razen drv; pohištvo iz upognjenega lesa omehčanega s parjenjem ali kuhanjem, da se lahko krivi; vezani les vezane in panelne plošče; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino; teh. celulozni les za pridobivanje celuloze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ležáti -ím nedov. (á í)
1. biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju: nekateri so sedeli, drugi ležali; vojaki so ležali in spali; ležati na postelji; ležati v senci; mirno ležati; napol ležati v naslonjaču; negibno, vznak ležati; ležali so tesno drug ob drugem kakor sardine; ležati na boku, na hrbtu, trebuhu; ležati na obrazu tako, da je obraz pritisnjen tesno na podlago; ležati z rokami pod glavo; leži kot klada; leži kot mrtev negibno / plavalec leži na vodi in se odpočiva negibno, v iztegnjenem položaju na površini vode / maček leži na peči
// biti v takem položaju zaradi spanja, počitka: lenuh leži do devetih; dolgo leži / zvečer gre zgodaj ležat spat / v taborišču je ležal na slami, golih tleh za ležišče je imel slamo, gola tla
// biti v (pretežno) takem položaju zaradi bolezni: prehladil se je in leži; že mesec dni leži je bolan / od ponedeljka leži v bolnišnici je
2. ekspr., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču ležijo njegovi predniki; rad bi ležal v domači zemlji; kdo leži tukaj
3. pog., v zvezi s pri, z opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose: ležati pri dekletu; ona leži z drugimi
4. biti nameščen na podlagi z daljšo, širšo stranjo: ena bukev še stoji, dve pa že ležita; knjige na polici ležijo in stojijo; vse prekle so po nevihti ležale
5. navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se na površini: zvezek leži na klopi; vzel je denar, ki je ležal na mizi; na pohištvu leži prah; na travi leži rosa; po pločniku ležijo smeti / sneg leži meter na debelo
// biti, nahajati se na določenem mestu, navadno na večji površini: mesto leži ob reki; okoli jezera ležijo gozdovi; ta dežela leži na severu; njiva leži v ravnini; pokrajina leži pred nami kot na dlani je dobro, razločno vidna / kje leži Amerika; v ljudskih pesmih leži, leži ravnó poljé
// biti, nahajati se kje sploh: oči ležijo pod čelom; njegove oči so ležale globoko v jamicah; knjige ležijo v omari; ti organi ležijo v trebušni votlini; gred leži počez je nameščena / dlačice ležijo v eno smer / nad reko leži meglica; pod zemljo ležijo naravni zakladi; za hlevom je ležal kup gnoja / z oslabljenim pomenom: okoli njiju je ležal opoldanski mir; čudna napetost leži v zraku; senca nezaupanja leži med njima
6. s prislovnim določilom biti kje nastanjen iz vojaških vzrokov: ležati v strelskih jarkih, okopih; star. vojska leži pod trdnjavo
7. biti, zadrževati se kje brez koristi: po skladiščih ležijo velike zaloge; denar leži v blagajni, doma / pismo je tri dni ležalo na pošti ni bilo dostavljeno naslovniku
// čakati na primernost za uporabo: meso naj pred uporabo en dan leži; vino mora nekaj časa ležati, preden gre v prodajo
8. knjiž., s prislovnim določilom biti opazen, viden: na obrazu ji leži zadrega; na ustnicah ji je ležal blažen nasmeh; v njenem pogledu leži žalost / v glasu leži trpkost
9. z oslabljenim pomenom, s povedkovnim določilom izraža stanje osebka: leži bolan, nezavesten, pijan; knjige ležijo razmetane / leži v hudi vročici; leži za pljučnico / cesta je prazna ležala pred njim; ležal je zvezan na tleh
● jeziki mu ležijo lahko, z uspehom se jih uči; publ. poudarek predstave je ležal na tem prizoru je bil; ekspr. čez tri ure bo že vsa trava ležala bo pokošena; star. trdnjava že leži je porušena; je osvobojena, zavzeta; publ. igralcu ta vloga ne leži ni v skladu z njegovo igralsko usmerjenostjo, je ne more dobro odigrati; ekspr. denar ne leži na cesti se ne zasluži na lahek način; ekspr. za vse so krivi oni, to leži na dlani je očitno, jasno; do pogreba leži pokojni na svojem domu v osmrtnicah je položen na mrtvaški oder; ekspr. povej, kar ti leži na duši, na srcu kar (že dolgo) želiš povedati; ekspr. to dejanje mu težko leži na duši čuti se krivega; publ. krivda za to leži na inteligenci tega je kriva inteligenca; publ. vsa odgovornost leži na nas mi smo za vse odgovorni; star. žena leži na porodu je blizu poroda; je pred kratkim rodila; ležati na smrtni postelji umirati; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; ležati na tleh ekspr. sunil sem ga in že je ležal na tleh padel na tla; ko je bukev ležala na tleh, so jo začeli obsekavati ko je bila podrta, posekana; star. oblast, zakon in red so v tistih časih ležali na tleh so bili brez veljave, moči; že dolgo leži v grobu, pod zemljo je mrtev, pokopan; vznes. naši sovražniki bodo ležali v prahu bodo premagani, ponižani; ekspr. ne bi se mu bilo treba toliko truditi, lahko bi ležal doma v senci počival, živel brez dela; pog., ekspr. ta človek mi leži v želodcu mi je zoprn, mi vzbuja odpor zaradi kakega svojega dejanja; vznes. mirno leži med svečami je na mrtvaškem odru; publ., ekspr. takrat je bila igralka na vrhu slave in občinstvo ji je ležalo pred nogami jo je občudovalo, oboževalo; letos je sneg dolgo ležal dolgo ni skopnel; ekspr. v hipu sem ležal vznak v snegu padel vznak v sneg; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered
♦ geom. kot leži nasproti osnovnici; točka leži na premici; navt. ladja leži v pristanišču je privezana ob pomolu ali zasidrana; šport. skakalec leži na smučeh je med skokom, letom globoko sklonjen nad smučmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ležáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v vodoravnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi ležali.
1.1.
kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi spanja, počitka
Lenuh spet leži (tja do devetih).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v takem položaju zaradi bolezni
Prehladil se je in leži.
3.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj biti pokopan sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
Na tem pokopališču ležijo njegovi predniki.
4.
kaj biti nameščeno na podlagi z daljšo, širšo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.
5.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Polje leži ob glavni cesti.
5.1.
kdo/kaj biti v leže čem položaju sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Za kazen je moral ležati na tleh.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, obstajati sredi/okoli koga/česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Okoli njiju je ležal opoldanski mir.
7.
kdo/kaj brez koristi biti, zadrževati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
V skladišču leži veliko knjig.
7.1.
kaj čakati na primernost uporabe
Meso naj pred uporabo leži en dan.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti v določenem stanju
Leži bolan.
9.
iz geometrije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti sredi česa / nasproti čemu / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje
Kot leži nasproti osnovnici.
9.1.
kaj biti privezano oz. zasidrano ob pomolu
Ladja leži v pristanišču.
9.2.
kdo biti med sko kom , letom globoko sklonjen na smuči / nad smučmi
Skakalec leži na smučeh.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

lúks lúksa; in lux samostalnik moškega spola [lúks] ETIMOLOGIJA: ↑lux
lux luxa; in lúks samostalnik moškega spola [lúks] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Lux, angl., frc. lux, iz lat. lux ‛luč’
m
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 m samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
meter
metrski
masa
moški spol
IZGOVOR: [mə̀], rodilnik [mə̀] in [èm], rodilnik [èm]
ZVEZE: m/s, V/m

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

m22 -- [mə̀ in èm na kvadrat, na drugo] m, simb. (ə̏; ȅ) kvadratni meter

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

m33 -- [mə̀ in èm na kub, na tretjo] m, simb. (ə̏; ȅ) kubični meter

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

m2 -- [mə̀] m, simb. (ə̏) meter; minuta; samostalniška beseda moškega spola

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

m/s -- [məsə̀] m, simb. (ə̏) fiz. meter na sekundo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mater, adj. = mator, meter, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

máti mátere ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

matriarhȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna] STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...
mẹ́ra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

merílna létev -e -tve ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

merílnik -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

merílnik eléktrične prevódnosti kapljevín -a -- -- -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

merílnik kŕvnega sladkórja -a -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

merílnik odbôja -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

merílnik pH-vrédnosti -a -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

merílnik pretóka -a -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

merílnik pretóka s pózitivnim premíkom -a -- -- -- -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

merílnik pretóka s tárčo -a -- -- -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

merílnik pretóka z drséčo vétrnico -a -- -- -- -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

merílnik pretóka z impélerji -a -- -- -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

merílnik razdálje -a -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

merílnik rédoks potenciála -a -- -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

merílnik toplôtne prevódnosti -a -- -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

merílnik vlážnosti -a -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: meriti blago, prostor, pšenico, vino, zemljišče / meriti dolžino ceste, prostornino posode; meriti frekvenco, hitrost; meriti porabo energije; meriti maščobnost, radioaktivnost; meriti temperaturo in srčni utrip; meriti trajanje poleta; meriti na mernike; meriti v metrih, sekundah; meriti z aparatom, toplomerom; meriti s koraki, palico / meriti na oko po videzu oceniti velikost česa / ekspr. sonce, ura nam meri čas
// ekspr. ocenjevati, vrednotiti: meri svoje delo in uspehe; ljubezni ne merimo po besedah; vse ljudi meri le po sebi; razlastitev je meril samo s pojmom osebne pravice in svobode / lepi konji, jih je meril Janez z očmi strokovnjaka
2. s prislovnim določilom imeti določeno dolžino, višino, površino: otok meri tri kvadratne kilometre; ta moški meri meter in sedemdeset centimetrov / soba meri tri metre v dolžino in dva v širino / sod meri tristo litrov drži
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom gledati, ogledovati: meril je tujca od nog do glave; meril ga je z radostjo, strahom; dolgo, sovražno, zaskrbljeno jo je meril / čutil je, da ga pogledi merijo od vseh strani / meril jih je z ljubeznivimi, srepimi očmi, pogledi
4. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem: ustrelil je, ne da bi meril; meriti s puško, topom; slabo meri, zato malokdaj zadene / meriti v drevo, glavo / vojaki niso merili na demonstrante, ampak v zrak streljali; pren. s tem vprašanjem meri na domače razmere
// knjiž. na tihem želeti, pričakovati kaj: ta ekipa meri na najvišje lovorike; tudi on meri na to službeno mesto / ta pa visoko meri, vendar bo težko uspel
// v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: besede, očitki merijo nanj / sum meri nanj osumljen je on / publ. vsi ukrepi merijo na utrditev gospodarstva so namenjeni utrditvi gospodarstva
5. ekspr., z notranjim predmetom hoditi, premikati se: hitro je meril zadnjo četrtino poti; razburjeno meri sobo; meriti sobo gor in dol / z odločnimi koraki je začel meriti cesto; meriti klanec s počasno hojo / jastreb je meril nebo v veliki višini
● ekspr. meri besede, da ne bo kaj narobe misli, pazi, kaj govoriš; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; ekspr. žena mu meri vsak korak brez ženine vednosti ne more, ne sme iti nikamor; publ. smučarji so merili svoje moči so tekmovali; šel je h krojaču merit obleko da mu ugotovi, določi razsežnost telesnih delov za izdelavo obleke; publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi; star. on denarja ne šteje, ampak ga meri na mernike ima zelo veliko denarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mériti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj določati kaj
Dolžino asfalta so merili /v metrih/.
1.1.
kdo/kaj ocenjevati, vrednotiti kaj
Ljubezen /varljivo/ meri /po besedah/.
2.
kdo/kaj imeti, držati koliko / koliko česa / kaj
Moški meri meter osemdeset.
3.
čustvenostno kdo/kaj gledati koga/kaj
Tujca so merili /od nog do glave/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod
S puško /slabo/ meri.
4.1.

S tem vprašanjem meri na domače razmere.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Sobo je meril z odločnimi koraki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

mérski -a -o prid. (ẹ̄)
1. nanašajoč se na mero: uporabljajo se različni merski sistemi / kilogram, meter in druge merske enote
♦ mat. mersko število število, ki izraža, kolikokrat je merjena količina večja od merske enote
2. merilen: merske priprave / merske metode

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mèrtik in mèrtük -a m
1. mera, priprava za merjenje: i potom je po prêk za méter–mertük imenüvan AI 1875, kaz. br. 6; Preobrácsanya sztároga mertüka na nôvoga nê je vszáki vcsen AI 1875, kaz. br. 6; Nôvi mertük tak obrácsaj AIP 1876, br. 1, 1; szamo dvá mertüka bodeta nücaniva AIP 1876, br. 1, 6; Nôvi mertüki leh'zêsi bodo vracsuni AIP 1876, br. 1, 6; Od nôvi mertükov AI 1875, br. 1, 2; nôve mertüke nücajo AI 1875, kaz. br. 6; pri nôvi mertükaj AI 1875, kaz. br. 6; da szo sztárimi mertükami zadovoljeni bili AI 1875, kaz. br. 6
2. metrum: ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertik vzéte BKM 1789, 2b
3. dopustna stopnja, količina česa: kaj ſzmo vö zmertüka po'zmécsani bili KŠ 1771, 529; Tak i Boug mertik derſi SM 1747, 73; Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Vcsi nasz vu vszem mertük dr'zati KAJ 1848, 124; Vu vszem djányi mertük dr'zi KAJ 1870, 18; ta Doika pomali zmertükom püſcsa mleiko TF 1715

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mésti1 métem in médem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

méter1 -tra m (ẹ̄)
1. osnovna enota za merjenje dolžine: debelina je dva metra [2 m]; drog meri štiri metre; polica je dolga tri metre; več metrov debelo obzidje; pog. visok je meter sedemdeset meter in sedemdeset centimetrov / dolžina v metrih / blago na metre blago, ki se prodaja in reže v poljubnih dolžinah
// kar meri določeno količino teh enot: odmeriti dva metra traku; do gozda je še petsto metrov / zadene ga na dvesto metrov; letalo se je dvignilo na pet tisoč metrov
● ekspr. kje bi že zdaj bil, če štejem vse metre, ki sem jih prehodil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; publ. v obratu bodo kmalu stekli prvi metri najlona bodo začeli proizvajati najlon
// v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre [3 m3] drv; izkopali so več kubičnih metrov zemlje / meriti v kubičnih metrih / pog. koliko daš za meter drv za kubični meter
// v zvezi kvadratni meter enota za merjenje ploščine in površine: soba meri deset kvadratnih metrov [10 m2] / pog. koliko stane meter parcele kvadratni meter
2. priprava z označenimi centimetri, decimetri, metri za merjenje, navadno dolga 1 do 2 m: kupiti meter in kladivo; lesen, zložljiv meter / šiviljski meter trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m; centimeter
3. nar. vzhodno utežna mera, 100 kg; cent: pridelal je deset metrov pšenice
♦ šport. tek na dvesto, sto metrov; trg. tekoči meter enota za merjenje dolžine ne glede na širino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

metêr2 -ja m (ȇ)
tisk. stavec, ki ureja, razvršča stolpce stavka (v strani): v tiskarni je bil meter

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

meter
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
metra samostalnik moškega spola
merska enota
IZGOVOR: [métər], rodilnik [métra]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

méter -tra m (ẹ́) globina je dva ~a ‹2 m›; knj. pog. biti visok ~ osemdeset en meter in osemdeset centimetrov; prodajati blago na ~e; zadeti tarčo na dvesto ~ov; šport. tek na sto ~ov; kubični ~ ‹m3›; kvadratni ~ ‹m2›; prakt.sp.: kupiti ~ drv kubični meter; ~ zemljišča kvadratni meter; trg. tekoči ~; zložljivi ~ |priprava|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

metêr -ja m z -em člov. (ȇ) tisk. zaposliti ~a |stavca|
metêrka -e ž, člov. (ȇ) tisk.
metêrjev -a -o (ȇ) tisk.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

méter -tra m
enota za merjenje dolžinepojmovnik
GLEJ ŠE SINONIM: cent1, centimeter
GLEJ ŠE: centimeter, blago1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

méter-trasamostalnik moškega spola
  1. osnovna enota za dolžino
    • meter česa
    • , meter od česa/koga, od kod
    • , meter v/na kaj/koga, koliko
    • , meter s čim, kako
    • , meter nad/pod/pred čim/kom
  2. merilna priprava
    • meter za kaj
    • , meter s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

meter je sestavina izrazov
Nad tisoč metri ni greha

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mẹ̄ter -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

metér, adj. 1) reif: meterše mladeništvo, das reifere Jugendalter, Ravn.; žitno zrno še manj metero, Ravn.; — alt, betagt, Mur., Cig., Jan.; — 2) ansehnlich, Mur.; metero in živo mesto je bilo, Ravn.; — prim. mator, mater.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mētər, -tra, m. dolgostna mera: das Meter.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mèter -a m meter: Za zroka kratênya méter de m. AI 1875, kaz. br. 6; v-ednom méter-i je toliko centiméterov AI 1875, kaz. br. 6; skoro dvá metera dugi AI 1878, 20; koliko méterov AI 1875, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

méter -tra m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

meter

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

meter ► ˈmetėr -tra m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

méter.. [tə] prvi del podr. zlož. (ẹ́) |metrski| métercènt, méterkilográm

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

méter... [metər] prvi del zloženk (ẹ̄)
nanašajoč se na meter: metercent, meterkilogram

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

..méter -tra drugi del podr. zlož. (ẹ́) |merilo| barométer, termométer

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

metra metre samostalnik ženskega spola
zemljevid
(šiviljski) meter
je mẹ́ːwa mẹ̀ːtra [...], uzéːwa mẹ́ːra

metrȃža – glej mẹ̄ter

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

metronọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

metrọ̑pola -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

métrski -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na meter: metrske deske / metrski merski sistem / metrska drva / ekspr. delal je metrske korake zelo velike, dolge
♦ strojn. metrski navoji navoji, pri katerih so mere izražene v milimetrih; teh. metrski cent ali metrski stot utežna mera, 100 kg; trg. metrsko blago blago, ki se prodaja, reže v poljubnih dolžinah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mẹ̄trski – glej mẹ̄ter

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mētrski, adj. Meter-, metrisch, Cig. (T.); metrska palica, der Meterstab, Cel. (Geom.); metrski cent, seženj, der Metercentner, die Meterklafter, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mẹ̄trum -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mílilíter mílilítra samostalnik moškega spola [mílilítər] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Milliliter, angl., frc. millitre, it. millilitro, iz novoklas. milli.. ‛tisoči del osnovne enote’ iz lat. mille ‛tisoč’ + ↑liter
motér, adj. = meter, mator, alt, bejahrt, Mur., Dalm., Krelj-Mik., ZgD., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

MTVR -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

m2
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 m2 samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
kvadratni meter
IZGOVOR: [mə̀ na kvadrát, na drúgo], rodilnik [mə̀ na kvadrát, na drúgo] in [èm na kvadrát, na drúgo], rodilnik [èm na kvadrát, na drúgo]
ZVEZE: cd/m2, EUR/m2, kg/m2, N/m2

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

m3
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
3 m3 samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
kubični meter
IZGOVOR: [mə̀ na kúb, na trétjo], rodilnik [mə̀ na kúb, na trétjo] in [èm na kúb, na trétjo], rodilnik [èm na kúb, na trétjo]
ZVEZE: Bq/m3, m3/s, kg/m3

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

N
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 N samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
dušik
dušikov
njuton/newton
numerus, velikost vzorca
IZGOVOR: [nə̀], rodilnik [nə̀] tudi [èn], rodilnik [èn]
ZVEZE: N/cm2, N/m2, N/mm2

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Neobstojni samoglasnik

Zakaj se različno tvori pridevnik iz besed helikopter in mojster -- helikopterski in mojstrski? Ali obstaja pravilo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

newton newtona; in njúten samostalnik moškega spola [njútən] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Newton, angl., frc. newton, po angleškem fiziku Isaacu Newtonu (1643–1727)
nezemljan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
nezemljana samostalnik moškega spola
nadnaravno, religijsko bitje
bitje iz vesolja
v prenesenem pomenu športnik z nadpovprečnimi sposobnostmi
IZGOVOR: [nèzemlján] in [nèzemljàn], rodilnik [nèzemljána]
BESEDOTVORJE: nezemljanov
PRIMERJAJ: Nezemljan

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Nezemljan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Nezemljana samostalnik moškega spola
bitje iz vesolja
IZGOVOR: [nèzemlján] in [nèzemljàn], rodilnik [nèzemljána]
BESEDOTVORJE: Nezemljanov
PRIMERJAJ: nezemljan

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nihajóča Ú-cév -e ceví ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

normálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki je v skladu z določenimi danimi, splošno veljavnimi zakonitostmi; naraven, pravilen: normalen razvoj bolezni, organizma; utrip srca in telesna temperatura sta normalna / normalna oblika glave
// ki je v skladu z določenimi uveljavljenimi, sprejetimi pravili, zahtevami: tekmovalne, vremenske razmere niso bile normalne, zato rezultatov ne bodo priznali / zdi se, da imam kolikor toliko normalen okus / normalni delovni čas traja sedem ur / tako naglašanje je v knjižnem jeziku najbolj normalno
// ki ravna, se vede v skladu z določenimi uveljavljenimi, sprejetimi pravili, navadami: trudil se je, da bi bil normalen kot drugi; kot vsako normalno dekle je rada plesala; spolno normalen
2. ki se največkrat, najpogosteje pojavlja: članek presega normalno dolžino; pri normalni porabi goriva bi zaloge zadoščale za tri mesece; vodno stanje je normalno / normalni zračni pritisk / to je na cesti normalen prizor navaden; do tja je tri ure normalne hoje zmerne, srednje hitre; tam je prepir normalna stvar vsakdanja
3. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, nujne, splošne lastnosti, značilnosti: to je normalna, ne pa starinska beseda; zanj je to normalna hrana, zame pa je preslana / normalni ljudje in geniji
4. miren, urejen: v normalnih časih se kaj takega ne bi moglo zgoditi; po štirih letih skrivanja so spet zaživeli normalno življenje; stanje v državi je normalno / državi sta vzpostavili normalne odnose
● ekspr. življenje se vrača v normalni tir postaja mirno, urejeno
5. duševno zdrav, uravnovešen: normalen človek je odgovoren za svoja dejanja; ekspr. saj ni normalen, ko tako kriči / duševno normalen
♦ film. normalni film film, širok 35 mm; fiz. normalni kubični meter (plina) enota za maso plina, ki pri temperaturi 0 °C in normalnem zračnem tlaku zavzame en kubični meter prostornine; normalni zračni tlak zračni tlak, ki ustreza tlaku 760 mm visokega živosrebrnega stolpca; fot. normalni objektiv objektiv, pri katerem je goriščna razdalja približno enaka diagonali formata negativa; normalna gradacija postopno prehajanje od bele barve v črno; kem. normalni heptan heptan, ki ima oktansko število nič; šol. normalna šola nekdaj normalka; žel. normalni tir tir s 1.435 mm razdalje med notranjima robovoma tirnic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nóuvi in nóvi -a -o prid.
1. nov, nedavno nastal, narejen: Varas je nôvi AIN 1876, 12; Potom je henyao Boug od nouve ſztvári ſztvárjanya KM 1796, 4; niszter nevé drugo pomôcs, kak dácso gorizdignoti i nôvi dug naréditi AI 1875, kaz. br. 2; I dao je vu vüszta moja nôvo peszem KAJ 1848, II; Niti ne vlejvajo nouvo vino vu ſztáro poſzoudo KŠ 1771, 29; Katanszko soulo v-nouvommeszti je vouscsila KOJ 1848, 11; tô sze z-gorivzétom nôvom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2; za steri dú'znoſzti volo ſzebé ti nouvi hi'sniczke mitmá eden-drügoga doli zavesüjejo SIZ 1807, 9; Novi mertüki leh'zési bodo v racsuni AI 1875, kaz. br. 6; Pri ſterih eto nájdes ali ſzo nouve [pesmi], ali pa zdaj obrnyene na nas jezik BKM 1789, 5; ſze ti nôve Peſzmi dávajo v-rôke BRM 1823, 11; nôve peszmene knige BRM 1823, I; Nôve knige cstenyá KAJ 1870, 3; Pri zdávanyi nôvi Hi'znikov BRM 1823, VIII; dobre knige .. Goszpon, ki szo szi vszáko leto nikelko nouvih priszkrbeli KOJ 1845, 5; Od nôvi mertükov AI 1875, kaz. br. 6; gda szo oni goriposztavili nouve skolnicske hrame KOJ 1845, 6; po sterom nede vecs potrêbno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; Skéri nôvih mertükom szo na nôve iméne krsztili AI 1875, kaz. br. 6; Rávno je tak pri nôvi mertükaj AI 1875, kaz. br. 6
2. ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega: Ino vſzáki dén nouvi cslovik naprei priti TF 1715, 33; ete pehár je Nouvi Zákon vu mojoj krvi KŠ 1754, 202; geto je Nouvi Zákon na Siriánſzki jezik obrnyeni KŠ 1771, A5a; Nouvi Gráduvál BKM 1789, 1; Nôvi klafter sze od nyih za méter imenüvo AI 1875, kaz. br. 6; Nouva ſzvetloſzt vnocſi ſzvejti BKM 1789, 3; kama ſzliſsio c) Nouvo porodjeinye SM 1747, 36; naj bodete nouvo tiſztou KŠ 1771, 498; dokecs nôvo racsunanye nê gori prislo AI 1875, kaz. br. 6; eto je pehár nouvoga Testamentoma KŠ 1754, 39; ze ſzame miloſche po koupeli novoga rodgyenyá TF 1715, 33; i vſzi Sztároga i Nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; Mámo tak Sztároga, kak nouvoga Zákona exempláre KŠ 1771, A3b; Sztároga, i Nouvoga Testamentoma szvéte histórie KM 1796, (1); Poleg právde vszákoga novoga szpráviscsa AI 1875, kaz. br. 1; Obleicste gori toga nouvoga Csloveka SM 1747, 5; nouvoga csloveka na ſzé oblicsémo KŠ 1754, 7a; i dujh nouvi poſztávim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Truber Nouvi Zákon vo dáo KŠ 1771, A6a; zdaj vete nouvi réd poſztávlene nahájajo BKM 1789, 1; pri odebéranyi nouvoga Skolnika priporácsam KOJ 1845, 5; dám vam ſzrczé nouvo KŠ 1754, 96; tak i nám vnouvom ſitki terbei hoditi TF 1715, 33; Tak i vu Nouvom Zákoni je Kriſztus li dvej naſztavo KŠ 1754, 185; vu Nouvom Zákoni czejlo obdr'zao KŠ 1771, A2b; Nego vnouvi nebéſzaj i vnouvoj zemli KŠ 1754, 142; ni ti nouvi vezdásnyi ſz. piſzma razkladácske nikaj ſztraslivoga nemajo KŠ 1771, A3b; ka ſzem Moj'zesovim petéram knigam nouva iména dao KŠ 1754, 5b; Nego vnouvi nebéſzaj i vnouvoj zemli KŠ 1754, 142; znouvimi jezikmi bodo gúcsali KŠ 1771
3. v zvezah: nouvi svetek celodnevno češčenje: Tiszti dén szo nasi Szlovenje szvetíli ino nyemi pravili “Nouvi szvétek” KOJ 1914, 151;
novo leto novo leto: Nôvoga leta peszmi KAJ 1848, V; Na nôvo leto BRM 1823, V; Po novom leti szilje bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8
nóuvi -a -o sam. novi: prouti tomi nikaj nouvoga zdr'záva KŠ 1754, 5a; ovo vſza ſzo nouva vcsinyena KŠ 1771, 537; ſteri vö mecse zkincsa ſzvojega nouva ino ſztára KŠ 1771, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nòv nôva -o stil. -ó prid., novêjši (ȍ ó)
1. nedavno nastal, narejen, ustvarjen; ant. star2: nova cesta, hiša; zgraditi novo tovarno; odpreti novo trgovino / dobiti v oceno nove knjige / nastanek novih držav; ime novega podjetja / jedli so nov(i) krompirček; novo vino / zapadlo je meter novega snega / Novo mesto
// ki se bo ali se je pred kratkim začel: nov dan; nova sezona; novo šolsko leto / lokacija za nove gradnje / ekspr. odvedel jo je na svoj novi dom
2. ki še ni bil ali je šele kratek čas v uporabi: ima nove čevlje; pero je še novo; tovarniško nov avtomobil; njegova obleka je kot nova / veljavnost novega zakona
3. do nedavnega neznan, neodkrit: novi pojavi; nov vir energije; odkrili so nov virus; nova zvezda / nova odkritja, spoznanja / navajati nove dokaze
// doslej komu neznan, nepoznan: spoznavati nove kraje, ljudi; vživeti se v novo okolje / videl je precej novih obrazov / išče vedno novih dogodivščin / vse mu je bilo novo neznano, nenavadno, tuje
4. ki sledi prejšnjemu iste vrste: nov odstavek; razlagati novo lekcijo
// ki sledi prejšnjemu sploh: preprečevati nove nerede; dal mu je novo priložnost / novo povečanje cen ponovno
// ki je namesto prejšnjega: kandidati za novi odbor; izvoliti novega predsednika; ukrepi nove vlade / novi osnutek statuta
5. nedavno, pred kratkim vključen v kako skupnost, organizacijo: v pevski zbor so sprejeli nove člane; novi učenci, vojaki
// ki še ni dolgo v sedanjem, navadno višjem družbenem položaju, stanju: novi direktor; novi meščani / novi doktorji znanosti
6. ki se po lastnostih, značilnostih zelo razlikuje od prejšnjega: nov način izražanja; uveljavili so se novi odnosi; novi tokovi v umetnosti; nove metode dela / graditev nove, brezrazredne družbe / ekspr.: postal je nov človek; začeti novo življenje / novi dinar ob denominaciji dinarja leta 1965 v razmerju do starega 1 : 100; nova Jugoslavija Jugoslavija po letu 1945
7. zlasti v primerniku in presežniku ki je blizu sedanjosti, sedanjemu času: povest se godi v novejšem času; jezikovni elementi v novejšem jeziku; najnovejša slovenska literatura; obdobje novejše zgodovine / upoštevati najnovejša dognanja / knjiž. leta 479 nove ere pri štetju let našega štetja, po našem štetju
8. ekspr. tak kot pravi: on je novi Cankar
● ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. obrniti nov list, novo stran zgodovine začeti novo obdobje zgodovine; publ. novi svet Amerika; ekspr. nov veter je zapihal razmere so se spremenile; ekspr. biti nov od nog do glave, od glave do peta biti oblečen v nova oblačila; ekspr. zdaj ga vidi v novi luči spoznal je, da ni tak, kot je prej mislil; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; šol. žarg. nova matematika ob spremembi poučevanja tega predmeta v osnovni šoli leta 1971 matematika, obravnavana s stališča teorije množic; novo leto čakati novo leto bedeti v noči med 31. decembrom in 1. januarjem do polnoči; praznovati novo leto 1. januar; to se je zgodilo na novo leto, star. na novega leta dan 1. januarja; obiskati za novo leto za novoletne praznike; pog. gleda kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; preg. nova metla dobro pometa delavec, uslužbenec, zlasti višji, si na novem delovnem mestu zelo prizadeva izboljšati delo, razmere
♦ film. novi val smer v filmski umetnosti po letu 1950, po izvoru iz Francije; geol. novi zemeljski vek vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi mezozoiku; glasb. novi val rokovska glasba iz 70. in prve polovice 80. let 20. stoletja, ki izhaja iz punka, s prvinami pop glasbe; jezikosl. nova beseda beseda, ki še ni splošno uveljavljena; lit. novi realizem realistična umetnostna smer med obema vojnama; nova romantika neoromantika; med. nova tvorba skupek izrojenih celic kakega tkiva; metal. novo srebro zlitina bakra, cinka in niklja; rel. nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; Nova zaveza drugi del Svetega pisma, ki obsega obdobje po Kristusovem nastopu; um. nova gotika umetnostna smer v drugi polovici 19. stoletja, ki obnavlja gotske oblike, zlasti v arhitekturi; zgod. novi vek obdobje od konca 15. stoletja do danes; nova ekonomska politika ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921prim. novo...1

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odêja Frazemi s sestavino odêja:
béla odêja, íti pod odêjo, snéžna odêja, zlésti pod odêjo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ógelnik -a [ogəlnik] m (ọ̑)
1. obrt. preprosta priprava za merjenje kotov: ogelnik, dleta in meter / nastavljivi ogelnik
2. predmet, navadno kamen, ki stoji na oglu, robu česa: stoji negibno kakor ogelnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ógelnik -a m
obrt. preprosta priprava za merjenje kotovpojmovnik
SINONIMI:
obrt. vogelnik
GLEJ ŠE: kamen1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

òkoli tudi okóuli predl. z rod.
1. okoli, za izražanje položaja v krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: nai on ſzám okouli ſzébe poglédne TF 1715, 43; toliko vnoſina zvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; nai on ſzám okoli ſzébe poglédne SM 1747, 42; naj okouli ſzébe poglédne KŠ 1754, 213; da ſzam od Jeru'zálema i okouli notri do Illyriuma napuno KŠ 1771, 483; remeni pojáſz okouli ledevjouv KŠ 1771, 9; je vö ſou knyemi .. vſze okouli Jordána le'zajoucse dr'zéle KŠ 1771, 9; ſtera ſze okoli náſz godijo KŠ 1771, 588; med lüſztvom, ſtero okoli ſzuncsenoga gori hoda 'zivé KŠ 1771, A5a; naj bi priátela mogao meti okouli ſzébe SIZ 1807, 7; Okouli jaſzlaj ſze ti nanizimo BKM 1789, 37; szo okoli szébe sztráh delali KOJ 1848, 6; Edna mühica je zmirom okôli gorécse szvêcse lêtala KAJ 1870, 8; rép, šteroga okoli vej ovijajo AI 1878, 7; te sze okôlig od grajanya na 1 ½ meter ozdalecsino pôt naprávi AIP 1876, br. 10, 8; csi kak naj vecs stevci okol nyaga sztôpijo AIP 1876, br. 1, 2
2. z izrazom količine za izražanje približnosti: Okouli edenájſzete vöre pa vo idoucsi KŠ 1771, 64; Okoli pou noucsi pa KŠ 1771, 393; Okoli onoga vrejmena je pa vrgao Herodes krao roké KŠ 1771, 378; Zgoudilo ſze je pa okoli tiſztoga hipa KŠ 1771, 555; i náj menye ednouk okoli Vüzma Oltárſzko ſzveſztvo k-tebi primi KM 1790, 111; Záto csákajmo Okolpolnocsi na nágli hitro nyegovo oznanye BKM 1789, 395
3. o: nego blázni okouli ſzpitávanya i rejcsne vojne KŠ 1771, 642; i rátavſi je na ona, ſtera ſzo okoli Jezuſa KŠ 1771, 429; Okoli mislejnya ſzi premislávaj KM 1783, 146
4. za: szo sze pa zahválili za vcsenyé i trud okoli szvoje deczé KOJ 1845; ſzkrbis ſze i paſcsic ſze okoli vnouga KŠ 1771, 205
5. pri: Pa mlájsi domá okoli goszpodársztva premalo hasznijo KOJ 1845, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji] STALNE ZVEZE: opičji človek, opičji kruhovec
FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen
ETIMOLOGIJA: ↑opica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

osnôvna dimenzíjska enôta -e -e -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

osuševálec samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pálec -a m
1. palec, prst: Polex Pálecz KMS 1780, A7b
2. dolžinska mera: pálec KAJ 1870, 65; Eden centiméter doszta kracsisi, kak eden pálec AI 1875, kaz br., 6; Eden centiméter szkoro malo dugsi od ½ páleca AI 1875, kaz. br. 6; Pri pét fertáli lahkéti méter szkoro z-ednim pálecom dugsi AI 1875, 6; Od polklaftra méter szkoro z-dvöma pálecoma dugsi AI 1875, 6; Zdaj eden klafter na 72 pálecov raztálani AI 1875, 6; Csi stoj pri dugôcsoj meri klaftre na pálece scsé vözracsunati AI 1875, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pás Frazemi s sestavino pás:
stískanje pasú, stískati pás, zatégniti pás, zategovánje pasú, zategovati pás

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pascal pascala; in paskál samostalnik moškega spola [paskál] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Pascal, angl., frc. pascal, po francoskem matematiku in fiziku Blaisu Pascalu (1623–1662)
paskál paskála; in pascal samostalnik moškega spola [paskál] ETIMOLOGIJA: ↑pascal
pašét -a m (ẹ̑)
teh. žarg. zložljiv lesen meter: meriti s pašetom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pedométer pedométra samostalnik moškega spola [pẹdométər] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. pedometer, nem. Pedometer, iz lat. pes ‛noga, stopalo’ + ↑meter
pét glav. štev. pet: Pét 5 KM 1790, 96; Pét KŠ 1754, 107; niti ſze ne ſzpomenéte z-ti pét lejbov krüha KŠ 1771, 53; Gda je pét let minolo AI 1878, 8; Tej divji Avarci szo meli velke na pét sészt mil dúge oploute KOJ 1848, 8; Pri pét fertáli lahkéti méter szkoro z-ednim pálecom dugsi AI 1875, kaz. br. 6; Szpetimi lejbmi ſze vecs 5000. lüſztva nahráni KŠ 1771, 47; Ete razlocsek sz-petimi sztopájov dokoncsa AI 1875, kaz. br. 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pH-méter -tra m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pitón pitóna samostalnik moškega spola [pitón] STALNE ZVEZE: afriški piton, indijski piton, kraljevi piton, kraljevski piton, mrežasti piton, tigrasti piton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Python iz gr. Pȳthṓn, imena zmaja v obliki kače, ki ga je Apolon ubil pred Delfi, po kraju Pȳthṓ ‛Delfi’ - več ...
plaménec plaménca samostalnik moškega spola [plaménəc] ETIMOLOGIJA: ↑plamen
plôšča z odprtíno -e -- -- ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pò1 in po prisl. (ȍ)
izraža porazdeljevanje enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov: v sobah prenočuje po pet ljudi; v klopi sedijo po trije učenci; fanta imata po dvoje hlač / v sobi jih spi po pet / okrepljen: na vsakega našega sta navalila po dva sovražnika; vsak od otrok je dobil po eno darilo; vsaka skupina ima po enega vodnika; vedno je obljubljal po dvema ali trem hkrati / obsojena sta bila na po deset let vsak na deset let / vzgojil je nageljne s po dvema cvetoma / od strehe visijo po meter dolge sveče; ni ga domov po cele dni, po ves teden; sprehaja se po ure in ure, po cele ure, po več ur; v mesto hodi (po) dvakrat na leto; (po) koliko litrov porabi avtomobil na sto kilometrov / korakajo po dva in dva; stopati v vrsti eden po eden drug za drugim
// izraža prodajno ceno: plačevati kilogram kruha po dva evra; pog. mleko je po evro po en evro / inštruira po petnajst evrov na uro / v prilastkovi rabi dajte mi tiste češnje po pet evrov kilogram

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poldrúgi -a -o [pou̯drugi] štev. (ȗ)
izraža število ena in pol: poldrugi liter vina; sneg je debel poldrugi meter; star je poldrugo leto; do vasi je poldrugo uro hoda (eno) uro in pol / dokupil si je še zemlje, da je je imel za poldrugo kmetijo / šalj. zgodba o poldrugem Martinu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pòlklàfter -tra m pol klaftre, prostorninska mera: Od polklaftra méter szkoro z-dvöma pálecoma dugsi AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pôln -a -o [pou̯n] prid., pôlnejši (ȏ ó)
1. v katerem je toliko česa
a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom
b) kolikor lahko sprejme: polni avtobusi niso ustavljali na postajah; hoteli so v počitnicah polni; polna skladišča; ekspr. nastopili so pred nabito polno dvorano / zvezek bo kmalu poln
2. s širokim pomenskim obsegom v katerem je določena stvar
a) v velikem številu, v veliki količini: hlevi so spet polni; ob praznikih so gostilne polne / poln klas, strok v katerem je dosti semen; češnje so letos polne imajo dosti sadov / nav. ekspr.: trg je bil poln ljudi na trgu je bilo dosti ljudi; biti poln načrtov, vtisov imeti dosti načrtov, vtisov; ceste, polne blata zelo blatne; knjiž.: leto, polno dogodkov; zvezd polno nebo
b) sploh: vse vaze so polne, kam naj da rože; obe roki ima polni; ima polna usta / polna puška nabita; polna školjka v kateri je žival
// ki ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: poln glas; poln okus izrazit; polna, črna brada gosta / izrazno poln jezik; vsebinsko in zvočno poln verz / publ. ta starec je edina polna oseba romana prepričljiva, živa
// ekspr., z rodilnikom ki ima kako lastnost v veliki meri: odšel je poln upanja; biti poln veselja, zdravja zelo vesel, zdrav; knjiž.: glas, poln hrepenenja; ljubezni poln pogled
3. ki predstavlja najvišjo stopnjo
a) glede na določeno mero: popiti poln lonec mleka; dodati polno veliko žlico olja / publ.: plačati je moral polno vsoto celo; delati polno uro / polna pokojnina pokojnina, za katero so izpolnjeni vsi pogoji za največji dosegljivi znesek
b) publ. glede na določene možnosti, sposobnosti: zaleteti se ob polni hitrosti; nasad je v polni rodovitnosti največji; stroj je dosegel polno število obratov največje mogoče / čas polnega razcveta baročne umetnosti
4. publ. ki obsega vse sestavne dele celote, enote; popoln: vojak v polni bojni opremi; književnost, ki ima razvito le poezijo, še ni polna književnost / zbora so se udeležili v polnem številu vsi / napiši njegov polni naslov ime, priimek in bivališče; podpisati se s polnim imenom z imenom in priimkom
// ki ni z ničimer omejen, zmanjšan: biti pri polni zavesti / bojevati se za polno neodvisnost; prevzeti polno odgovornost za akcijo vso; to zahtevate s polno pravico popolnoma upravičeno / to je junaštvo v polnem pomenu besede pravo, resnično junaštvo
// v prislovni rabi, v zvezi v polni meri, v polnem obsegu v celoti, popolnoma: prikazati stvar v polnem obsegu; tak odgovor ne zadovoljuje v polni meri / to nas v polni meri sili k smotrnejšemu gospodarjenju zelo, močno
5. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: bila je polna, a ne debela / polne prsi, roke, ustnice / postati poln v obraz
6. ki ni votel, je iz celega: poln rog; polna in votla telesa / kolo s polnimi gumami brez zračnic; polna opeka opeka, ki nima votlin, votlinic
// ki je cel pobarvan, izvezen: polni krožci; listi naj bodo polni, cveti pa le obrobljeni / polna luna luna, ko je vidna vsa njena površina
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: predenj je stresla poln predpasnik jabolk; polna stran opomb; prinesti polno naročje drv
● ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; pog., ekspr. obljub imam že poln kovček ne maram, da mi še naprej samo obljubljate; nižje pog. zdaj te imam pa poln kufer naveličan sem te, odveč si mi; knjiž. skrinja iz polnega lesa iz masivnega lesa; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; star. ni se ga upala pogledati s polnim pogledom naravnost; odkrito; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. časopisi so polni hvale o njem zelo ga hvalijo; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; ekspr. samega sebe poln človek samoljuben, domišljav; zastar. oba moža sta bila polna vina sta bila (od vina) pijana; ekspr. imeti polno denarnico veliko denarja; ekspr. imeti polno glavo skrbi zelo veliko; nizko on ima takoj polne hlače takoj se ustraši, izgubi pogum in zato popusti, odneha; ekspr. stoji pri polnih jaslih ima v obilju vse gmotne dobrine; pri polni mizi menda ne boš lačen pri mizi, obloženi s hrano; ekspr. delati s polno paro zelo hitro; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. imeti zmeraj polno torbo novic dosti, veliko; ne govori, kadar imaš polna usta kadar imaš v ustih hrano; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. da je bila mera polna, se je še urezal poleg, povrhu vseh nevšečnosti, težav; obe roki imam polni, primi ti v obeh rokah imam, držim nekaj; ekspr. vse misli so mu polne dekleta veliko misli nanjo; ekspr. vsa cesta ga je bila polna pijan se je opotekal po njej; ekspr. imeti hišo polno gostov imeti veliko gostov; ekspr. vsa hiša je polna tega otroka po celi hiši skače; ekspr. zakričati iz polnega grla, polnih pljuč zelo; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega; ekspr. iz mesta se je vrnil s polnimi ušesi čenč v mestu je izvedel veliko čenč; ekspr. vsa usta so polna njene lepote vsi veliko govorijo o njeni lepoti; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; včeraj je bil sosed po polnem trezen popolnem
♦ agr. polna zrelost semena zrelost semena, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; polno mleko mleko, ki ima vso maščobo; polno seme seme, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; avt. voziti s polnim plinom z največjim možnim dotokom goriva; geom. polni kot kot, ki meri 360°; polna črta črta, narisana brez vmesnih presledkov; glasb. polni ton ton, ki je izrazit, čist in ima dosti sozvenečih tonov; gled. polna kulisa kulisa, ki je brez odprtin za okna, vrata; jezikosl. polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; les. polni meter kubični meter; lit. polni stik rima; obrt. čevlji s polno peto s peto, ki se od sredine stopala postopoma veča; polno kitanje kitanje vse površine; pravn. polni delovni čas delovni čas, ki traja 42 ur na teden; tur. polni penzion s tremi obroki hrane; vrtn. polni cvet cvet, ki ima povečano število cvetnih listov v cvetu ali cvetov v socvetju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poltrétji -a -e [pou̯tretji] štev. (ẹ́)
izraža število dve in pol: zid je visok poltretji meter; poltretjo uro hoda dve uri in pol / otroci od poltretjega leta naprej

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poltrétji -a -e vrstil. štev. (ẹ́) ~ meter visok; ~o uro hoda |dve uri in pol|; otroci od ~ega leta naprej

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

potáč -a m kolo: Karika; potács KOJ 1833, 162; tecsasz kazács megneny celi potács vöre obhodi KAJ 1870, 159; ete drot sze na 5–6 méter velki potács gorzmotivili AIP 1876, br. 9, 6; naj sze sinya na ednom potácsi nezgloda KOJ 1845, 52; pren. i za'zigajoucsi potács narodjenyá naſega KŠ 1771, 750

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

právzórən, -rna, adj. pravzǫ̑rni meter, der Normalmeter, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prodájati -am nedov. (ȃ)
1. dajati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodajati knjige, obleko, zelenjavo; prodajati na trgu, po hišah; drago, poceni prodajati / danes se dobro prodaja / prodajati pod ceno, v izgubo; prodajati po znižanih cenah / prodajati na meter, po kosih / prodajati na debelo, na drobno, na kredit / drago prodajati svoje usluge
2. ekspr. odpovedovati se čemu zaradi koristi: prodajati svojo čast
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje ali dejanje, kot ga določa dopolnilo: prodajati dolgčas dolgočasiti se; prodajati lenobo lenariti; pog. ne prodajaj sitnosti ne sitnari; prodajati slabo voljo biti slabe volje, kazati slabo voljo
4. ekspr. praviti, pripovedovati, kar izraža dopolnilo: prodajaj svojo modrost, učenost kje drugje / prodajati laži lagati
● ekspr. prodajati meglo nejasno, neutemeljeno, brez logičnih povezav razlagati kaj, zavajati koga; ekspr. prodajati zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati; ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš
♦ etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prodájati -am nedov. -ajóč; -an -ana; prodájanje (ȃ) komu kaj ~ kupcem blago; poud.: ~ dolgčas |dolgočasiti se|; ~ laži |lagati|; nevtr. ~ pod ceno, v izgubo; ~ na meter, po kosih
prodájati se -am se (ȃ) slabš. komu/čemu ~ ~ sovražniku |sodelovati z njim zaradi koristi|; poud. ~ ~ za denar |imeti spolne odnose za plačilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prodájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati koga/kaj v last za denar
(Tujcem) /brez pravega povoda/ prodaja okoliške parcele.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj 'stanje'
/Brez pravega povoda/ (povsod) prodaja dolgčas in slabo voljo.
3.
čustvenostno kdo praviti, pripovedovati kaj težko sprejemljivega
(Povsod) je (ljudem) prodajal zelo sumljive novice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

prostornínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prostornino: prostorninska enota, mera; prostorninsko razmerje pri plinih / prostorninska stiska v šolah prostorska stiska
♦ fiz. prostorninski raztezek povečanje prostornine; les. prostorninski les les, ki se meri zložen v skladovnico; prostorninski meter enota za merjenje lesa glede na prostornino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

próžnostni módul -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pršìč pršíča samostalnik moškega spola [pəršìč] ETIMOLOGIJA: = hrv. pȑšić < pslov. *pьršit'ь, manjšalnica od *pьrxъ ‛droben prah, drobne kapljice’, glej ↑pršeti - več ...
razdaljemér -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

razpòn -ôna m (ȍ ó)
1. razdalja med skrajnima točkama česa: izmeriti, oceniti razpon; to letalo ima majhen razpon kril; velik razpon; razpon rogovja pri govedu / peruti tega ptiča imajo en meter razpona
2. navadno s prilastkom razsežnost:
a) glede na začetno in končno mejo: barvni razpon; razpon človeškega glasu / časovni razpon
b) glede na število sestavin: njegova angleščina ima širok razpon, saj sega od knjižnega do pouličnega jezika
● publ. zmanjšati razpon med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki razliko
♦ grad. razpon mostu razdalja med opornikoma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rédoks méter -- -tra m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

samoróg samoróga samostalnik moškega spola [samorók samoróga] ETIMOLOGIJA: ↑sam + ↑rog
simetrȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Sklanjanje imena »Aleš Šteger«

Zanima me, kako pravilno sklanjamo priimek slovenskega pesnika – Aleš Šteger (Štegra ali Štegerja). Priimek Sever npr. podaljšujemo z -j (Severja), prav tako Šercer (Šercerja).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Sklanjanje priimka »Prostor«

Zanima me rodilnik ali svojilni pridevnik za priimek Prostor. Prostorja in Prostorjev, tako kot Sever in Požar?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sklopljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. zložljiv: sklopljiv meter; sklopljiv otroški voziček; sklopljiva miza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

snéžka snéžke samostalnik ženskega spola [snéška] ETIMOLOGIJA: ↑sneg
specífičen -čna -o prid. (í)
poseben, svojevrsten: biti v specifičnem položaju; beseda ima v tej zvezi specifičen pomen; težko je ustreči njenim specifičnim željam; opisovati specifično življenje mornarjev
// značilen, tipičen: njegova specifična lastnost je, da rad vsakomur svetuje; za tako kurjenje je specifična velika poraba kurjave / med njima so specifične razlike
♦ fiz. specifični upor upor en meter dolgega odseka vodnika s presekom enega kvadratnega milimetra; specifična teža teža 1 m3 snovi; specifična toplota toplota, ki segreje en kilogram snovi za eno stopinjo; med. specifična bolezen bolezen, ki jo povzroča en sam mikrob

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

specífični dávek -ega -vka m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Statistika: navajanje enote za stopnjo incidence »oseba leto«

Kako se pravilno navaja (sklanja) enoto za stopnjo incidence nekega dogodka v opazovani populaciji v določenem časovnem obdobju (angleško "per patient-year", tudi "per person-year", "patient-years"), npr:

  • pojavnost neželenega učinka je 0,4 na bolnik-leto ali 0,4 na bolnika-leto?
  • 15 na 100 bolnik-let ali 15 na 100 bolnikov-let ali 15 na 100 bolnikov-leto?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stókrat prisl. (ọ̑)
izraža sto ponovitev: stokrat sto je deset tisoč / meter je stokrat daljši kot centimeter
// ekspr. velikokrat, mnogokrat: to sem ti že stokrat rekel / sto in stokrat sem ti že povedal / povzročiti stokrat večjo škodo
● ekspr. ne dam ga, ne, in stokrat ne nikakor ne, sploh ne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stráh Frazemi s sestavino stráh:
nagánjati kómu stráh v kostí, nagnáti kómu stráh v kostí, pogánjati kómu stráh v kostí, pognáti kómu stráh v kostí, stráh imá velíke očí, stráh léze kómu v kostí, stráh za stólček je kóga, vlíti kómu stráh v kostí, vlívati kómu stráh v kostí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

súhi plínski štévec -ega -ega -vca m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

svẹtlóba, f. 1) das Licht; mesečna s.; več svetlobe potrebujem; gomoleča s., flackerndes Licht, Erj. (Som.); — die Helle; dnevna s.; — der Schein; s svetlobo obdan; — na svetlobo dati = na svetlo dati, (ein Buch) herausgeben, Pirc, Burg.; — 2) die innere Weitung eines Gefäßes, der innere freie Raum, Cig. (T.), Svet. (Rok.); čoln ima dva metra svetlobe, der Kahn hat zwei Meter im Lichten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Še pét métrov! 

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl] STALNE ZVEZE: divji špargelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

štirják -a m kvadratni meter: prebiválnice – na pou drügi stirják (klafter) viszike goriposztávlajo KOJ 1845, 37

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tȃksi -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

têči têčem nedov., têci tecíte; tékel têkla (é)
1. premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, ki nimajo svoje oblike: tekočine tečejo; voda teče čez jez, med skalami; vino teče v sod; teči po cevi, strugi; teči v curku; počasi, ekspr. leno teči; teči in kapljati / iz rane teče gnoj, kri; solze ji tečejo po licih / brezoseb.: iz noge, rane mu teče; iz nosu mu teče; ob odjugi teče s streh / po ceveh teče plin / skozi vas teče potok; Sava teče v Donavo
// premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, delcev: pesek, žito teče v posodo / električni tok teče po žici
2. neprenehoma, brez prekinitve premikati se po čem: jermen, speljan po kolesu stroja, že teče / vrv se odvija in mu teče skozi dlani / predal teče po tirnicah, žlebičku / promet spet teče / ekspr. ladja teče po mirni gladini sorazmerno hitro plove, se premika
// neprenehoma, brez prekinitve premikati se sem in tja, gor in dol ali neprenehoma vrteti se: če so kolesa dobro namazana, tečejo; žaga teče; gladko, lepo teči; teči in ustavljati se
// neprenehoma, brez prekinitve premikajoč se, vrteč se delovati: kolovrat teče; motorji, stroji spet tečejo; ropotajoč, tresoč se teči / navita ura teče
3. trajati v času z neprenehnim, rednim sledenjem svojih enot: po kratkem molku pogovor spet teče; priprave za zborovanje tečejo; razprava še teče / radijska oddaja teče že dva meseca / publ., z oslabljenim pomenom: tekel je boj za človeško življenje bojevalo se je; v dvorani teče predvajanje filmov se predvajajo filmi
4. neprenehoma, brez prekinitve nadaljevati se, razvijati se: dela tečejo po načrtu; misli, stavki gladko tečejo / grški filozof je rekel: Vse teče / pripoved, zgodba teče; življenje teče dalje
5. trajati v neprenehnem sledenju svojih časovnih enot: peto leto teče, odkar je odšel; čas hitro teče
6. s prislovnim določilom obstajati v prostoru v neprenehnem sledenju svojih točk v določeni smeri: cesta teče med njivami, skozi gozd; meja teče po reki / vrstice tečejo do roba strani; na licih mu plitvo tečejo gube / cevi, žice tečejo vzporedno
7. neprenehoma, brez prekinitve slediti si: oznake tečejo po abecednem redu; lihe številke tečejo po drugi strani ulice
8. premikati se s hitrejšimi koraki tako, da sta v določenem trenutku obe nogi odmaknjeni od podlage: otrok teče po cesti; teči po stopnicah; teči domov; teči komu naproti; teči in hoditi; teči kot zajec hitro / teči na avtobus / konj, pes je začel spet teči / teči na smučeh premikati se s smučmi na nogah s hitrejšimi koraki / teči pred zasledovalci bežati
// ukvarjati se s tekom: teče že več let; teči in plavati
// nastopati, tekmovati v teku: teklo bo deset tekmovalcev; teči na tekmovanju / teči za stavo
9. ekspr. hitro iti: nimam časa, tečem kupit kruh / teči po opravkih / pojdi hitro! Že tečem / dov. ko je pospravila, je tekla v trgovino
● ekspr. denar teče v blagajno neprenehoma, v večji količini prihaja; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; ekspr. tudi v tej deželi teče kri ljudje se bojujejo in umirajo; nar. ta lonec teče pušča; ekspr. plača mu vseeno teče osebne dohodke dobiva, čeprav dela dejansko ne opravlja; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; publ. rok za pritožbe še teče še ni potekel; ekspr. še bodo tekle solze še bodo ljudje jokali, trpeli; ekspr. vino je teklo v potokih spili so zelo veliko vina; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; evfem. tečejo mu zadnje ure kmalu bo umrl; knjiž. zibelka mu je tekla v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva
♦ šport. teči sto metrov pod desetimi sekundami; teči na deset kilometrov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

termomẹ̄ter -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tísočkrat prisl. (ȋ)
izraža tisoč ponovitev: tisočkrat tisoč je milijon / meter je tisočkrat daljši kot milimeter
// ekspr. velikokrat, mnogokrat: ne ubogajo, tudi če jim tisočkrat povem / to misel si je ponavljala tisoč in tisočkrat / tisočkrat več / kot izraz hvaležnosti tisočkrat hvala, da si storil to namesto mene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tláčni merílnik pretóka -ega -a -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tomatíl, tomatillo samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tráčen -čna -o prid. (ȃ)
teh. nanašajoč se na trak: tračni meter / tračno jeklo, železo / tračni prenos / tračni brusilnik brusilnik z brezkončnim brusilnim trakom, navadno gumijastim; tračni transporter transporter z brezkončnim trakom
♦ agr. tračni obračalnik obračalnik z vilami na brezkončnem traku; avt. tračna zavora zavora, ki jo sestavljata zavorni boben ali zavorni kolut in zavorni trak; les. tračna žaga strojna žaga v obliki brezkončnega traku; rač. tračna enota enota računalnika z magnetnim trakom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

transmisívnost -i ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

trogar ► tˈrȯːgar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

turbidiméter -tra m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

turbínski merílnik pretóka -ega -a -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ujemanje in zveza »dobrega pol milijona«

Kako je prav: dobrega/dobrih pol milijona evrov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ukrívljenost povŕšja -i -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

últrazvóčni merílnik pretóka -ega -a -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ustrézen-zna -opridevnik
  1. skladen z namenom
    • kaj/kdo biti ustrezen
    • , kaj/kdo biti ustrezen za kaj/koga
    • , kaj biti ustrezno pri čem, kje
  2. zaželen, potreben
    • kaj/kdo biti ustrezen
    • , kaj/kdo biti ustrezen za kaj/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ustrezen zapis pridevnika: »pokrski« ali »pokerski«

V Jezikovni svetovalnici sem našla dve obliki pridevnika, izpeljani iz samostalnika poker, in sicer pokrski in pokerski. Iskala sem ju na Franu, a ju nisem našla. Ko sem si ogledala sklanjanje samostalnika poker (rod. pokra in pokerja), mi je postalo jasno, da je upravičena tudi pridevniška dvojnica. Poiskala sem še eno podobno besedo, tj. pufer (rod. pufra in puferja) in spet na Franu nisem našla pridevnika, razen v besedni zvezi púferska kapacitéta vôde. Ko sem si ogledala samostalnik pufer, sem videla, da ga farmacevti sklanjajo le pufer pufra (tako je tudi v korpusu Gigafida 2.0). V korpusu Gigafida 2.0 je mogoče najti obe obliki, pufrski in puferski. Začeli so me zanimati pridevniki, izpeljani iz samostalnikov na -er. Tako sem v korpusu našla tudi take, kot so čartrski, gangstrski, helikoptrski, celo hekrski, na Franu pa opazila, da je rodilnik samostalnika bager tudi bagerja, pridevnik pa poleg do zdaj veljavnega bagrski tudi bagerski. Kako si vse to razlagati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 V samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
vanadij
volt
voltni
prostornina
IZGOVOR: [və̀], rodilnik [və̀] tudi [vé], rodilnik [vé]
ZVEZE: V/m

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Velika ali mala začetnica – »nezemljan« ali »Nezemljan« ali oboje?

Ali se beseda nezemljani piše z veliko ali malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Vezljivost z rodilnikom ali tožilnikom

Vljudno prosim za odgovor, ali je mogoče, da bi bila pravilna tudi raba tožilnika namesto rodilnika v naslednjem primeru: V klet je vdrla voda. Bilo jo je en meter. Kaj menite, ali se je se v tem primeru mogoče sklicevati na primere iz SP, ki jih navajam?

  • poud. zmanjkati koga Čez noč jih je zmanjkalo |so izginili, pobegnili|;
  • Od utrujenosti jo je zmanjkalo |je takoj zaspala|
  • groza koga koga/česa ~ jo je tatov, nesreče
  • groza koga/kaj pred kom/čim Bilo jo je ~ pred temo
  • Sram jo je pred starši

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

visokogórje visokogórja samostalnik srednjega spola [visokogórje] ETIMOLOGIJA: ↑visok + ↑gora

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

višínski méter -ega -tra m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

višínski méter -ega -tra m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vítje -a s (í)
1. glagolnik od viti1: vitje vlaken v prejo / vitje telesa
2. tekst. število zavojev na en meter preje: izračun vitja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vodọ̄mec -mca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vodoprevódnost -i ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vógelnik -a [vogəlnik] m (ọ̑)
1. obrt. preprosta priprava za merjenje kotov: vogelnik, dleta in meter
2. predmet, navadno kamen, ki stoji na voglu, robu česa: spotakniti se ob vogelnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vólt -a m (ọ̑)
fiz. enota za merjenje električne napetosti: meriti v voltih, z volti; napetost 220 voltov [V] / volt na meter [V/m]

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vóltméter vóltmétra samostalnik moškega spola [vóltmétər] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; iz ↑volt + ↑meter
vrtínčni merílnik pretóka -ega -a -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vzdígniti -em dov. (í ȋ)
1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: vzdigniti breme; vzdignil jo je do stropa; vzdigniti otroka na rame, v naročje; vzdigniti z žerjavom; počasi, težko, visoko vzdigniti / vzdigne dvesto kilogramov sposoben je vzdigniti / vzdignili so sidro in odpluli / boječe vzdigniti glavo; voznik je vzdignil roko v pozdrav; učenec je večkrat vzdignil roko s takim dejanjem izrazil željo, da bi govoril, bil vprašan / veter ji je vzdignil krilo / voda je vzdignila pod povzročila, da je na nekaterih mestih izbočen; vzdigniti telefonsko slušalko odgovoriti na telefonski klic; vzdigniti vrata s tečajev sneti / vzdigniti kvišku, pog. gor
2. napraviti kaj višje: vzdigniti nasip; z blazinicami vzdigniti rame pri plašču / pog. vzdigniti hišo za eno nadstropje nadzidati
3. napraviti, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja; dvigniti: vzdigni bolnika, da mu posteljem posteljo; vzdigniti se na komolce / vzdigniti podrt električni drog; žito se po neurju ni več vzdignilo / pog. proti jutru so ga vzdignili (iz postelje) zbudili, poklicali; vulg. vzdigni že rit vstani
4. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigniti: vzdigniti cene / vzdigniti prodajo cigaret povečati / ni se jezil, samo glas je vzdignil začel glasneje govoriti
// spraviti na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: vzdigniti življenjsko raven / moralno vzdigniti ljudi
// dati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: vzdigniti jezik pokrajine v uradovalni in učni jezik države
5. sprejeti pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih; dvigniti: pravočasno vzdigniti pismo na pošti; vzdigniti plašč v garderobi
6. napraviti, da se kdo upre; dvigniti: vzdigniti izkoriščane množice / vzdigniti deželo k uporu
7. ekspr. povzročiti, narediti: vzdigniti velik hrup, preplah / vzdigniti upor
● pog. pripomba ga je vzdignila razburila, vznejevoljila; ekspr. spet so vzdignili glave postali uporni, predrzni; šalj. še o pravem času je vzdignil jadra odšel; ekspr. nič ni rekla, samo nos je vzdignila z izrazom je pokazala, da je nezadovoljna, užaljena; ekspr. vzdigniti oči, pogled h komu pogledati ga; star. vzdigniti pesem začeti peti; ekspr. zadeva je vzdignila veliko prahu povzročila razburjenje, govorice; ekspr. ob vsaki priložnosti vzdigne prst žuga, svari; ekspr. vzdigniti roko nad koga, proti komu udariti, (pre)tepsti ga; star. vzdigniti tožbo proti komu tožiti ga; star. vzdigniti vojsko drug proti drugemu začeti se vojskovati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zakaj besede »gramatura« ni v SSKJ

Zanima me, zakaj te besede ni v SSKJ-ju?

Ali obstaja kakšno drugo ime za to fizikalno količino?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zapis neobstojnega polglasnika: »sejemski« in »ministrski«

Prosila bi za pojasnitev zapisa polglasnika v besedi sejemski. Po analogiji minister – ministra – ministrski mi ni jasno, zakaj se tu ohranja: sejem – sejma – sejemski.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zapis poimenovanja za merilnik upornosti

Kateri zapis je pravopisno najprimernejši pri poimenovanju za napravo, ki meri upornost: ohmmeter, ohm meter, Ω-meter?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zapis trajanja z decimalkami

Pri pisanju vodičev se ne moremo zediniti o zapisu trajanja: običajno zapisujemo skrajšan opis trajanja 1 h 30 min, redkeje se uporablja zapis z decimalno vejico, 1,5 h. Na terenu pa je velikokrat najti oznako 1.30h za istih 90 minut – je ta zapis (1.30h za uro in pol) pod kakršnim koli pogojem pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zlatoláska -e ž (ȃ)
ekspr. ženska, ki ima zlato rumene lase: pisati pesmi o zlatolaskah
♦ bot. do en meter visoka šopasta trava z ozkimi klaski, ki so v spodnjem delu rumeno rdeče dlakavi, Chrysopogon gryllus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zveza črke in števke

Imam vprašanje: Kako se (pravo)piše vitamin B 12 (in vsi ostali B-vitamini)? Kočljiva mi je številka. (1) Med črko (B) in številko (12) je presledek. Mar ne? (2) Kaj pa pisava številke? Mora biti po pravopisu podnapisana (subscript) ali je vendarle v isti liniji kot črka B? Torej ali B 12 ali B 12? (V prvem primeru bi celo bilo bolje pisano skupaj, brez presledka B 12). Toda – kaj je prav?

J. K.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

100-métrska smúčarska skakálnica -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

135-métrska smúčarska skakálnica -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Število zadetkov: 226