načìn, -čína, m. die Art und Weise, Mur., Cig., Jan., nk.; na ta n., auf diese Art, nk.; na vsak n., jedenfalls, Cig., Jan., nk.; n. postopanja, die Behandlungsart, Cig. (T.); n. razlaganja, die Auslegungsart, Cig.; n. zdravljenja, die Heilart, Jan.; n., die Manier (stil.), Cig. (T.); — die Methode, Jan., Cig. (T.); — glasovni n., die Tonart, Jan.; — die Modalität, Cig. (T.); der Modus, die Aussageform (gramm.), Cig., Jan.; n. pr. naznanilni n., der Indicativ, Cig.; — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

naklòn, -klóna, m. 1) die Verbeugung, das Compliment, Cig.; — 2) die Neigung, Mur., Cig. (T.), C.; podolžni n., die Längenneigung, Levst. (Cest.); — magnetni n., die magnetische Inclination, Sen. (Fiz.); — die Neigung (fig.), der Hang, Cig.; nakloni k dobremu, Valj. (Rad); — 3) die Art, der Modus (gramm.), Mur., Cig., Jan.; določni, pogodni (pogojni, Jan.), dovolilni, velelni n., die anzeigende, Bedingungs-, Zulassungs-, Befehlart, Levst. (Sl. Spr.); — tudi: náklon, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.