múzika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
muzikálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na muziko; glasben: muzikalna prvina / muzikalna izobrazba, vzgoja; izvajati, poslušati muzikalne reprodukcije / pomemben muzikalni dogodek 2. ki ima čut, smisel za glasbo: muzikalen otrok / njeno igranje je bilo zelo muzikalno 3. blagoglasen, melodičen: imeti muzikalen jezik, stil
♦ jezikosl. muzikalni naglas tonemski naglasmuzikálno prisl.:
skladba je muzikalno dobro izvedena; muzikalno izšolani ljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
muzikálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) ~ otrok; ~ jezik blagoglasenmuzikálni -a -o (ȃ) jezikosl. ~ naglas tonemski naglas; ~a vzgoja glasbena vzgojamuzikálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
muzikálen -lna -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
muzikālən, -lna, adj. musikalisch, Cig., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nèmuzikálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni muzikalen: muzikalne in nemuzikalne prvine / nemuzikalen otrok / nemuzikalen pesniški jezik neblagoglasen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
spéven -vna -o
prid. ki ima izrazito, prijetno melodijo SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024