abulen [nepopoln podatek] pridevnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

apnenica -e ž apnenica, peč za žganje apna: grè K'apnenizi daj. ed. ǀ takrat ſo eno apnenizo tož. ed. shgali ǀ ga primejo, inu v'to gorezho apnenizo tož. ed. vershejo ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo tož. ed. urezhi ǀ ga imajo popaditi, inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno apnenzo tož. ed. vurezhi Zapis apnenzo kaže na naglas apnẹ̑nica, ki ga navaja tudi Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

baren vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren rod. mn. blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi, KaKor Alexander (I/1, 95) Nejasno. Verjetno tiskarska napaka. Morda bi moralo pisati bareu, kar bi bil lahko rod. mn. besede barȋł ‛sodček’ (ki jo navaja Pleteršnik) ← it. barile ‛sod’. Druga možnost je, da bi moralo pisati paren, kar bi bil rod. mn. od pȃrna ‛gospodarsko poslopje, skedenj’, kar tudi navaja Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

berek [bérek] (bereg) samostalnik moškega spola

močvirje, stoječa voda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bermati nedov. pridobivati za krščansko vero, oznanjati evangelij: Je bil sazhel bermat nedol. pod bandero krajla Nebeſkiga ǀ je shal v' ſamursko deshelo bermat namen., tuje pridiguat S Evangeli ǀ ga poshle v' dalne deshele bermat namen. ǀ Po letem je shal S. Philippus bermat namen. noter v' to deshelo Scythio (III, 251 s.) ← srvnem. wërben ‛novačiti’; Pleteršnik s. v. bẹ̑rmati in drugi viri navajajo le pomen ‛novačiti za vojsko’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čofinek [čofȋnǝk] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Athene noctua

PRIMERJAJ: čofitelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

evčunčič [evčȗnčič] samostalnik moškega spola

ptica kljunač, sloka, LATINSKO: Scolopax rusticolanepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

fnorati [fnọ̄rati] nedovršni glagol

navijati nit v klobčičnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

gornica [gorníca] samostalnik ženskega spola

zakon o rudarstvunepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

goslati nedov. pretepati: papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat nedol. (III, 62) ǀ kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſla goislat nedol. neusmilenu (III, 74) Pleteršnik navaja gọ̑slati ‛prügeln’, Striedter-Temps 1963: 126 pa po Kelemini iz štaj. narečij gojsláti poleg gosláti ‛plagen, martern’, verjetno ← bav. srvnem. *goiseln ‛bičati’ k srvnem. geisele ‛bič, gajžla’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

grabec -bca m vrabec: s'lufta ſi je isvolil garlize, golobe, grabze tož. mn. (I/2, 207) Pleteršnik navaja grábec za goriš. govor.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

gumpališče [gumpalíšče] samostalnik srednjega spola

prizorišče boja s pestminepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

hareč [hāreč] samostalnik moškega spola

ptica kosec, LATINSKO: Crex crex

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

harina -e ž kljuse: Premislite de sheno, ali mosha vſeti, nej eno harino tož. ed., ali kojna kupiti, kateri zhe vam nedopadeio yh morite spet predati (V, 91) Pleteršnik navaja vzhštaj. harȅ, -ẹ́ta ‛konj, kljuse’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

hebet [hébǝt] samostalnik moškega spola

gorenjsko rastlina smrdljivi bezeg, habat, LATINSKO: Sambucus ebulus

PRIMERJAJ: habat, hebat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

hinčati se [hȋnčati se hȋnča se] nedovršni glagol

o kobili kazati nagnjenje za parjenje; goniti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

hiševanje -a s poslovanje: Sturi rajtingo od tuojga hishovajna rod. ed. (I/1, 204) Zapis je citat iz SP Lk 16,2 na začetku pridige. Glagol hiševáti, ki ga Pleteršnik navaja v pomenu ‛das Hauswesen verwalten, haushalten’, je tu pomensko dalje razvit kot gr. οἰκέω ‛gospodinjiti’ in ‛gospodariti, upravljati z’ iz οἶκος ‛hiša’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

hren [hrȅn] samostalnik moškega spola
  1. rastlina hren, LATINSKO: Armoracia rusticiana
  2. rastlina vodna kreša, LATINSKO: Nasturtium

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

jocati nedov. tarnati: So vſij shalovali, inu jozali del. mn. m, inu jokali, inu njih lepe guante slekli, inu troraske oblekli (II, 154 s.) Pleteršnik navaja jọ̑cati ‛wehklagen’ le po Janezu Svetokriškem.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kanduš [kandȗš] samostalnik moškega spola

žensko vrhnje, do kolkov segajoče oblačilo; ogrinjalo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kjekaj1 zaim. kaj, nekaj, kar koli: ſe boym de bi kejkaj im. ed. taziga ſe nam ne sgudilu ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj tož. ed. hudiga sturili ǀ ta nepametna shivina hualeſhna ſe iskashe tem, od katerih kejkaj tož. ed. dobriga prajme ǀ kadar ta lubi otrok je ſvojo Matter kejkej tož. ed. proſsil, ona mu je sapovedala doli poklekniti ǀ Iest grem de bom keikaj tož. ed. noviga ſhlishala ǀ Kadar je ke kaj tož. ed. lepiga vidla Ta slovarski sestavek je glede na knjižno izdajo spremenjen skladno z Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja, 25 ss. V knjižni izdaji je iztočnica zmotno nastavljena kot kajkaj, kar navaja Pleteršnik v pomenu ‛kar koli’ le kot kajkavsko.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kleštre [klẹ̑štre] množinski samostalnik ženskega spola

na komat pritrjene vezi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kolenček [kolẹ̑nčǝk] samostalnik moškega spola

najljubši otrok; miljenček; ljubljenček; varovanček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kravojnica [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

krožič [krožȉč] samostalnik moškega spola

rastlina ciklama, LATINSKO: Cyclamen purpurascens

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

krščenica -e ž dekle: ſe je bil salubil veno objeſtno karshenizo tož. ed. (III, 79) ǀ ti uno nedolshno karshenzo tož. ed. taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil (I/1, 108) Pleteršnik navaja kŕščenica v pomenu ‛Mädchen’, kŕščenica (poleg krščẹ́nica) pa v pomenu ‛Dienstmagd’ predvsem iz dolenj. in notr. narečja. Nastavitev pomena ‛kristjanka’, ki je znan v vzhodnih in severnih narečjih ter v rezijanščini, se zdi manj verjetna; → krščen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ledija [lẹ̑dija] (ledeja) samostalnik ženskega spola

maščobno tkivo pri človeku

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

levec [lévǝc] samostalnik moškega spola

žival ris, LATINSKO: Lynx lynx

PRIMERJAJ: levče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ljudski -a prid. tuj: Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio, kir Purgary nej ſo sa oben greh dershali zhloveka vbyti, lasku tož. ed. s blagu po ſili vſeti, inu sa zhaſtitu djaine ſo dershali ſe slagat, kryvizhnu ſe perſegat, inu folsh prizhat (III, 240) ǀ Vna Katera ſe je rada od laskih rod. mn. moshou puſtila kushuati, inu tipat (II, 114) ǀ sa drugimi nehodim, pohushajne obenimu ne dam, sa laske tož. mn. m fatti nemaram (I/1, 169) Pleteršnik pod geslom ljȗdski navaja tudi pomen ‛tuj’. Zapisi kažejo na izgovarjavo  ̍ləski, ki je potrjena za Postojno. Izvorno sloven. *l'udьskȋ > ljudskȋ se je domnevno pod vplivom nedoločne oblike preoblikovalo v ljudskȉ, to pa je v zahodnih narečjih regularno dalo  ̍ləski in  ̍ləški (Ramovš 1922–23: 228); → ljudški.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ljudški -a prid. tuj: Eden per fas, & nefas v'kupaj blagu ſpraula, ohernjo triba, boge sijrote golufa, uduve pregajna, s' leshkem or. ed. s blagam obogatit hozhe, ali obene srezhe, inu shegna nima, ob uſe pride, kruha strada, petlat more pojti (I/1, 18) Zapisi kažejo na izgovarjavo  ̍ləški, ki jo Pleteršnik mavaja za goriš.; → ljudski.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

lodrica -e ž manjši, sploščen sod: ty ſtarishi vezh skarbè, de ena lodriza im. ed. vina, en mernik shita ym poslu negrè, kakor de bi nyh ſyn, alj hzhi poslu na shli (I/2, 158) ǀ jeſt nejſim nikuli bral, de bi ludje navado imeli merlizhom v' roko poſtavit eno moshno danariou, ali pak en shakel kruha, ali pak eno lodrizo tož. ed. vina (V, 415) Manj. izposojenke iz srlat. luter ‛vrsta posode’. Pleteršnik navaja, da lodríca drži 20 do 40 bokalov (tj. 30 do 60 l) in da se navadno rabi za tovorjenje. Drugi pomen pri Pleteršniku je ‛večji vinski sod, ki drži do 20 kvinčev’, tj. do 1680 l.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

lokovš [lokọ́vš] samostalnik moškega spola

vrt (s sadnim drevjem) za veselje, zabavo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

lošperna [lọ̑šperna] (lušperna) samostalnik ženskega spola

sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

mahovnica [mahọ̑vnica] samostalnik ženskega spola

jagoda dlakave mahovnice, LATINSKO: Vaccinium oxycoccosnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

maklen [maklȅn] (meklen) samostalnik moškega spola
  1. grm trdoleska, LATINSKO: Euonymus europaeus
  2. grm, drevo maklen, LATINSKO: Acer campestre

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

mavka [māvka] samostalnik ženskega spola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

mečičje [mečíčje] samostalnik srednjega spola

neka močvirska trava, morda kolmež, LATINSKO: Acorus calamus

PRIMERJAJ: mečičevje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

mešta [mẹ̑šta] samostalnik ženskega spola

neka jed ali krma iz več sestavin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

mokož [mọ̄kož] samostalnik moškega spola

močvirska ptica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

naboščič [nabọ̑ščič] (nabuščič) samostalnik moškega spola

sveder

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

nadavek -vka m davek: Kaj bomo sazheli lejtena ſo huda, nadauKi im. mn. ſo preveliKi, dobizhKa malu (I/2, 69) ǀ druſiga neshlishite, ampak od kupzhie, od draginie, nadauku rod. mn. (V, 472) Natančnejša pomenska definicija iz besedila ni mogoča. Besedo prevede Pleteršnik na osnovi drugih virov kot ‛Zusteuer, Aufgeld’, torej ‛pribitek’, in ob tem pomenu citira tudi Janeza Svetokriškega.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

nadomestitiopomba dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

nastačila [nastačíla] samostalnik moškega spola
  1. kdor skrbi za zaloge hrane in njeno pripravo
  2. vodja poročnega slavja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ogrebeničati dov. grebati, tj. razmnožiti z grebenicami: jeſt jo bom okoppal s' matiko mojh pridih, ter ſe bom pofliſſal taiſto ogrebenzhat nedol. s' lepimi navuki, de bo slatku grosdje Svetih dell pernesla (V, 148) Pleteršnik ta glagol standardizira kot ogrebenčati in prevaja z ‛omikati’, vendar je iz navedenega sobesedila razvidno, da gre za metaforično uporabljen vinogradniški izraz, za dovršnik od grebeničáti ‛razmnoževati z grebenicami’, ki ga po Štreklju navaja Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ohljančen [ohljānčen] pridevnik

narejen iz boljšega, mehkejšega platna

PRIMERJAJ: ohljanice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ohmetje [ohmẹ̑tje] samostalnik srednjega spola

rastlina bela omela, LATINSKO: Viscum album, ali rumena omela, LATINSKO: Loranthus europaeus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

olih [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

vrsta gobe, morda prašnica, LATINSKO: Lycoperdon ( LATINSKO: bovista)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

oljičevina -e ž oljka: te mertve ſo mogli s' veijzami od ojlzhevane rod. ed. potreſti (V, 615) Taka standardizacija, ki jo ima že Pleteršnik, se zdi besedotvorno najbolj verjetna. Beseda je bila naglašena na prvem zlogu, črka a torej označuje polglasnik, nastal po redukciji nenaglašenega i; → oljika.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ondokaj [ondọ̑kajnepopoln podatek] (ondukaj) prislov

tam, tamkaj

PRIMERJAJ: le-ondokaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

opominati -am nedov. 1. opominjati: Maſhnik ga sazhne opominat nedol., de bi imel grevingo zhes ſvoie pregrehe imèti ǀ jest vaſs danas opominam 1. ed., inu proſsim de bi imeli lepu, brumnu, inu bogabojezhe shivèti ǀ ta Modri Siroh naſs opomina 3. ed. de bi imeli varvat, inu fliſnu hranit shaz tiga shlahtniga zhaſsa ǀ Prideio Mashniki, ga opominaio 3. mn. k' grevingi, inu k' spuvidi ǀ Opominaj vel. 2. ed. ta greshni folk, nej premiſli, de zhlovik je KaKor ena roſha ǀ taku vaſs je opominal del. ed. m ta Modri ǀ kakor nekadaj Iudith je opominala del. ed. ž k'tei Sueti, inu nuzni pokuri ǀ Tovarshij ſo ga sfarili, inu opominali del. mn. m 2. spominjati se, omenjati: De do vekoma bodo v'Nebeſſyh opominali del. mn. m letu kar bosh ſturil, inu offral k' zimpru te Zerkve Možen bi bil tudi nastavek opominjati. Pleteršnik navaja opomínati ‛mahnen, ermahnen’ po Dalmatinu, Krelju in iz pkm. narečja, opomínjati pa le iz mlajših virov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

osrčje s drobovje: Iskariotu sa volo njegove prevelike pregreha trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil, inu vſe njegovu oſſezhje im. ed., inu zheva ſe ſo isſule Domnevno tiskarska napaka namesto oſſerzhje. Pleteršnik navaja osȓčje ‛Herzgegend, das Innerste’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

otrobi ž mn. otrobi: drugiga nej oſtalu ampak slama, otrobi im. mn. ǀ v' ſpumladi poshlem hudo meglo, de moko v' otrobi tož. mn. preberne (IV, 215) Ženski slovnični spol navaja iz več virov tudi Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

padeč -a-e deležnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pala [pála] samostalnik ženskega spola

odebelina na nitinepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pasji luk [pásji lȕk pásjega lúka] samostalniška zveza moškega spola

neki luknepopoln podatek

PRIMERJAJ: luk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pečenica [pečeníca] samostalnik ženskega spola

neka goba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pereči ogenj [perẹ́či ógǝnj] (perečogenj, pereč ogenj) samostalniška zveza moškega spola

kronična zastrupitev z rženimi rožički; ergotizem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pomaža [pomȃža] samostalnik ženskega spola

krema, maža, pomada

PRIMERJAJ: pomada

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

povesem ž povesmo: eden ima eno poveſsim tož. ed. prediua v'rokah (I/2, 93) Pleteršnik navaja le povẹ́smo srednjega in povẹ́sma ženskega spola.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

prebivališče -a s prebivališče: Letu mejstu nej obena loterska hisha, àmpak prebivalshe im. ed. Boga Vſigamogozhiga ǀ ſo en pravi, shiui peld S. Troyze … prebivalſhe im. ed. S. Duhà ǀ vy ſte enu prebivalishe im. ed. SVETE TROYZE ǀ ſe nepofliſsaio njeh dusho ozhistit, de bi vrednu prebivalishie im. ed. S. Duha ratalu ǀ na tiga je bil sapiſſal … Brebivalszhe im. ed. tu ner ſihurnishi ǀ druſiga pak je ſaurashil inu od ſvojga brebivalsha rod. ed. lozhil, inu prekolnil ǀ On je bil en kmet, kateri nej imel ſtonovitniga brebivalſha rod. ed., ali prehodiſha ǀ ta kateri G: Boga s'prebivalisha rod. ed. suoje dushe s'palzo tiga greha vun stepe ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe tož. ed. ǀ zhe bote njemu h' zhaſtu tu lepu, inu veliku prebivalszhe tož. ed. dokonzhali ǀ zhednu, inu ſnaſhnu prebivalſhe tož. ed. mu bote v'vaſhim ſerzu perpravili ǀ kadar bi bilu mogozhe sa nyh vezhnu prebiualshe tož. ed. bi semlo ſi isvolili ǀ tu dobru je ſvoje prebiualszhe tož. ed. v' nebeſſih imelu ǀ Vij kateri shelite lepu, inu vesſelu perbivalshe tož. ed. ǀ ſiſydajte tedaj njemu tu prebivalſzhe tož. ed., kateru ſte njemu oblubili ǀ urednu prebivalzhe tož. ed. njemu njemu v'ſvojmu ſerzu perpravit ǀ v' katerem prebivalszhi mest. ed., ali v' kateri hishi hozhe ohzet raunati s' ſvojo Neveſto Zapisi kažejo na naglas prebiválišče, kot ga ima še Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pripovest [pripovẹ̑st] samostalnik ženskega spola

pregovor, poučna pripoved, evangeljska prilika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

prirojnik -a m sorodnik: kadar ſo njè Soſedie, inu perrojniki im. mn. Shlishali, de je Goſpud veliko miloſt ny is kasal, ſo ſe ony shnjo veſſelili (III, 310) Pleteršnik navaja prirọ̑jnik ‛sorodnik’ po Schönlebnu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

puhor [púhor] samostalnik moškega spola

plodov mehur, tj. mehur s porodno tekočino

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

puntek [pȗntǝk] samostalnik moškega spola

trak okrog glave za povezovanje las

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

razusesti dov. razjahati: ena kmetushka shena je na enem osli jesdla, ter nei reuſedla del. ed. ž, de ſi lih S. Rus. T. ſo nesli (V, 371) Zapis kakor pri Alasii rauſeſt ‛ſmontare’ kaže na disimilatoričen izpad predponskega -z-, prim. pri → razveseliti zapise reveſselim, reveſſelite, reveſselila. Pleteršnik navaja razsẹ́sti ‛vom Pferde steigen’ brez predpone u-.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

režgetati [režgetáti režgetȃm] in [režgáčem] nedovršni glagol

rezgetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

rjavka [rjȃvka] samostalnik ženskega spola
  1. rdečelaska, tj. ženska z rdečimi lasmi
  2. neka močvirska raca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

rozica [rozíca] (rosica) samostalnik ženskega spola

kača belouška, LATINSKO: Natrix natrix

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

skrabotati -očem nedov. šklopotati: Leta kamen imà veliko mozh vſebi, ter pride is dalnih deshel, je belle farbe, ter imà noter vſebi enu sernu, kateru noter v' tem shlahtnem kameinu skrabozhe 3. ed., inu is tega ſe posna, de je ta pravi Belzoar (V, 551) Pleteršnik zaradi sorodnih besed nastavi škrabotáti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

služebnik m služabnik: Elias je bil velik shlushebnik im. ed. Boshy (I/2, 75) Pleteršnik navaja služẹ̑bnik in slȗžebnik po avtorjih, ki verjetno črpajo iz vzhodnih narečij, kjer se polglasnik v krepki poziciji razvije v e; → služabnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

susek [sȗsǝk] samostalnik moškega spola

vložena jed, vložnina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ščer [ščẹ̑rnepopoln podatek ščerȗ] samostalnik moškega spola

neka rastlina

PRIMERJAJ: ščir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

šoba -e ž kos lesa, ki ga čevljar da na koleno, čezenj usnje in čez usnje potezni jermen (kneftro): en Shushter … ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo tož. ed. ter sheno sazhne ometat, inu goslat (III, 62) Iz primera ni popolnoma jasno ali je mišljen zgoraj navedeni pomen, ki ga navaja Pleteršnik, ali ‛Handleder der Schuster’, kar pa Pleteršnik pozna samo po Zalokarju in iz vzhodnoštajerskih govorov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

špincelj [špíncǝlj špíncǝljna] samostalnik moškega spola

rastlina navadna trdoleska, LATINSKO: Euonymus europaeanepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

vgrabec -bca m vrabec: Supet ſe pergliha enimu strashnimu Vgrabzu daj. ed., kateri v'puſhavah prebiva (I/1, 14) Pleteršnik navaja grabec kot goriš.; zapis je morda križanje med to narečno besedo in širše sloven. vrabec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

volčaj [vou̯čȃj] samostalnik moškega spola

jajčniknepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

zaluščiti -im dov. zaloputniti: hishne urata salushi 3. ed., inu saprè (IV, 275) Pleteršnik navaja zalúščiti ‛zuschlagen’ po Janezu Svetokriškem in po Cigaletu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

zapenjalo [zapenjálo] samostalnik srednjega spola

sponka, petlja, za spenjanje oblekenepopoln podatek

PRIMERJAJ: zapon, zaponek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

zrejati nedov. zoreti: aida nej mogla is semle, dokler semla je bila terda, kakor kamen, selle, inu repa ſi nej ſo mogli pomagat: grosdie nej moglu sderiat nedol., ter pereſſa is tartah, inu dreveſſ ſo dol padali (V, 333) Verjetno tiskarska napaka (ali hiperkorektura) namesto govorjenega zdrejati < zrẹ́jati ‛zoreti’, kar Pleteršnik navaja za Kras in Vipavsko. O interkaliranem -d- glej → zrel.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

želje -a s želja, hrepenenje, poželenje: ſe prezej v' naſhem ſerzi uname shelje im. ed. po ſtopinah taiſte pershone hoditi ǀ ena ſama ſveta miſſu, inu shejlje im. ed. ſadobj en velik lon per Bugu ǀ od veliziga shelja rod. ed. Serce mu je hotelu ſe vtergat ǀ Kosha tudi pomeni shelje tož. ed., inu nagnenie tiga zhloveka Pleteršnik navaja samostalnik srednjega spola žélje po Jarniku in Murku.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

žerjal -a m žerjav: Sherjali im. mn., Garlize, lastuze, inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle, ali paK ſe sKrijei v'ſvoie gnesda (I/2, 51) Besedo žerjàł navaja Pleteršnik po Erjavcu kot notr.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Število zadetkov: 81