božati
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
bŕk -a m (ȓ) nav. mn. 1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo;
brke briti, česati;
brke si striže na krtačko;
brke pogladiti, sukati, vihati si;
dolgi, povešeni brki / desni, levi brk
● brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki
♦ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
gláditi glȃdim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
gladiti nedov., F
15,
blandiri, ſe radovati, eniga
gladiti, tudi milovati, ſe perliṡovati;
circummulcere, lipú ſnaṡhnu
gladiti, ſhtrikati;
delaevare, gladiti;
demulcere, gladiti, peradovati, na lagkim tipati;
laevigare, laevare, gladiti, gladku, inu ravnu délati;
lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati;
levigare, glahku
[gladku] narediti, vgladiti,
gladiti. Gen:16;
mulcere, gladiti, radovati, perliṡovati;
palpare, palpari, gladiti, tezhlati, tipati, potipati;
permulcere, pogladiti,
gladiti;
polire, gladiti, palirati, gladku délati;
pumex, -cis, lahki kamen, morṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali
gladi;
pumicare, s'takeſhnim kamenam
gladiti;
remulcere, ṡupèt
gladiti, inu ſe rodovati, ſe ṡupèt perliṡovati;
titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu
gladi, máh od ſukna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
izčesáti -čéšem tudi sčesáti sčéšem dov., izčêši izčešíte tudi ščêši ščešíte; izčêsal tudi sčêsal (á ẹ́) 1. s česanjem odstraniti: izčesati prah iz las / izčesati angorskim kuncem dlako // urediti, pogladiti z glavnikom; počesati: izčesati lase / izčesati s krtačo 2. tekst. z orodjem ali s strojem odstraniti iz prediva kratka, skodrana vlakna: izčesati predivo, volno izčesán tudi sčesán -a -o:
šop izčesanih las; v kito izčesani lasje; izčesana vlakna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
izčesati ► isˈčeːsat -ˈčẹːšen dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
Izvor priimka »Poglajen«
Prosim za etimološko razlago priimka Poglajen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
lášček -čka m (ā) nav. mn. lasek: pogladiti otroka po laščkih;
kodrasti laščki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
očesáti očéšem dov., očêši očešíte; očêsal (á ẹ́) 1. z orodjem ali strojem uravnati, pogladiti: očesati slamo 2. zastar. počesati: očesati lase
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
očesáti očéšem dov. očesánje; drugo gl. česati (á ẹ́) kaj ~ slamo |poravnati, pogladiti|; redk. ~ lase počesati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
očesati ► ȯˈčeːsat ȯˈčẹːšen dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
očistiti dov., F
12,
collustrare, oſvitleti, palirati,
ozhiſtiti, ſvitlu ſturiti, okuli gledati;
depurare, ozhiſtiti;
diluere, oprati,
ozhiſtiti;
diruncire, opleiti,
ozhiſtiti;
excuſsoria cribra, reṡheta ṡa oplati, ali
ozhiſtiti;
expiare, ozhiſtiti, poṡhègnati, ṡmyriti;
extergere, ṡbriſſati, ottréti,
ozhiſtiti;
illutibilis, -le, kar ſe ne more oprati, ali
ozhiſtiti;
lustrare, vzhiſtiti,
ozhiſtiti. Num:32;
mundare, ozhiſtiti, poſnaṡhiti;
purificare, ozhiſtiti, oſnaṡhiti;
repolire, ṡupèt
ozhiſtiti, pogladiti, palirati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
oglàditi -im dov. pogladiti: i z-rokôv nyemi vrôcsno cselo ogladila AIP 1876, br. 4, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
po.. [poudarjeno pò] predp.; variante pó..2 (pógrad), pó..3 (pójdem), pô.. (pôtok) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'povrhnost' pobrísati, pokríti, pomazáti
2. 'majhnost' pocúkati, podrs(áv)ati, poplesáti, pošalíti se
3. 'umanjkanje' pogláditi, pomléti
4. 'nastop stanja, pridobitev lastnosti' poameričániti, poapnéti, pobledéti, počlovéčiti, podivjáti, porumenéti
5. 'naknadnost' podelávati, podrhtévati, pokuhávati
II. izpredložna imenska pobítek, pobóčje, pobóžen, pocésten, podólje, podôlž, pogozdèn, poiménski, pokáj, ponočeváti, Posávje, povŕšen
III. izpodstavna poapnênje, pobég, pokrítje, poledenèl, posávski, potŕjen, povít
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
počesáti -čéšem dov., počêši počešíte; počêsal (á ẹ́) 1. urediti, pogladiti z glavnikom: počesati otroke;
preoblekla se je in počesala;
počesati si brado / s prsti si je počesal lase; pren., ekspr. veter je počesal travne bilke // (strokovno) urediti lase: katera frizerka te je danes počesala / počesati na prečo; nazaj počesati lase usmeriti jih od čela proti tilniku2. sistematično, temeljito pregledati z vojaštvom: enota je dobila povelje, da počeše vse okoliške gozdove 3. knjiž., ekspr. natepsti, pretepsti: tako te bom počesal, da si boš za vedno zapomnil
● nar. prav po mešetarsko ga je počesal ogoljufal, prevaral; ekspr. temeljito počesati rokopis popravitipočesán -a -o:
gladko počesani lasje; ima na stran počesane lase frizuro, pri kateri je večji del las usmerjen na eno stran glave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
počesáti -čéšem
dov.kaj z glavnikom urediti, pogladiti SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024
počesati ► pȯˈčeːsat -ˈčẹːšen dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pogláditi -im dov., tudi pogladíla; poglájen tudi poglajèn (á ȃ) premakniti roko po čem: v zadregi je pogladil brado;
pogladil se je po laseh in spregovoril / pogladila mu je lase s čela / pogladiti s krtačo // ljubkujoče premakniti roko po čem; pobožati: z roko je pogladil konja po vratu; nežno je pogladila otroka po licu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pogláditi -im dov. -il -ila tudi -íla; poglájen -a tudi poglajèn -êna; poglájenje tudi poglajênje (á ȃ) kaj ~ lase s čela; pogladiti koga/kaj po čem ~ otroka po licu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pogláditi -im
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024
pogláditi -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024
pogláditi – glej gláditi
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pogláditi, -glȃdim, vb. pf. glatt machen, glätten; glatt kämmen, Mur.; ne utegnem se počesati, le malo pogladila se bom, jvzhŠt.; p. britev, das Rasiermesser abziehen, Cig.; — streicheln: p. žival z roko; p. otroka po licu.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
poglàditi -gládim dov. pogladiti: Pallérozni; pogláditi KOJ 1833, 168; Pogládi nyemi z-rôkicov lice AI 1875, kaz. br. 7; on je tiszto z-negrbanim cselom pogledno, z-rokouv poglado KOJ 1845, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pogladiti glagolPRIMERJAJ: poglajen
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pogladiti dov., F
4,
commulcere, pogladiti, vtolaṡhiti, ẛmyriti;
permulcere, pogladiti, gladiti;
repolire, ṡupèt ozhiſtiti,
pogladiti, palirati;
repumicare, ṡupèt, ali vezhkrát s'lahkim kamenam
pogladiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pogladiti
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pogladiti gl.
pobohati
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pogladiti ► pȯgˈlaːdėt -ėn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pogláditi po -im po
dovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024
poglájati, -am, vb. impf. ad pogladiti, = gladiti, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
poglajen deležnikPRIMERJAJ: pogladiti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pokrtáčiti -im dov. (á ȃ) očistiti, pogladiti s krtačo: čevlje še malo pokrtači / pokrtačiti lase na čelo usmeriti jih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pokrtáčiti -im
dov.kaj očistiti, pogladiti s krtačo SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024
polirati nedov., F
4,
collustrare, oſvitleti,
palirati, ozhiſtiti, ſvitlu ſturiti, okuli gledati;
polire, gladiti,
palirati, gladku délati;
pumex, lahki kamen, morṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen
palira, ali gladi;
repolire, ṡupèt ozhiſtiti, pogladiti,
palirati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
poščétkati -am dov. (ẹ̑) očistiti, pogladiti s ščetko: skrbno si je poščetkal brado;
poščetkati lase / poščetkati čevlje, obleko pokrtačitipoščétkan -a -o:
gladko poščetkani lasje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
stláti stẹ́ljem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
strníšče -a s (í) preorati ~; poud. z roko se pogladiti po ~u |po neobriti bradi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
štrlèč -éča -e
prid. ki je, stoji v položaju pravokotno na podlago, stran od česa SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024
zmiriti dov., F
12,
complacare, ẛmyriti, vtolaṡhiti;
commulcere, pogladiti, vtolaṡhiti,
ẛmyriti;
conciliare, ſpraviti,
ẛmyriti;
concordare, ſe ẛglihati, ſe v'kúp raimati, glihati, pogoditi,
ẛmyriti, ẛloṡhiti;
delenire, vtolaṡhiti, inu s'lubeṡnivimi beſſédami
ẛmyriti;
expiare, ozhiſtiti, poṡhègnati,
ṡmyriti;
pacificare, vmyriti, vtolaṡhiti, potihniti, reṡmyriti,
ẛmyriti, ſpokoiti;
pactor, -oris, kateri tá folk hrupezhi vtolaṡhi, inu
ṡmyry;
perpacare, cilú
ṡmyriti, inu vtolaṡhiti;
placare, vtolaṡhiti,
ṡmyriti, potolaṡhiti, potihniti;
propitiare, ṡmyriti, miloſt ali gnado ṡkaṡati;
sedare, tolaṡhiti, potihiniti,
ṡmyriti, potolaṡhiti, gaſſiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.