blizi prisl., F
12,
adinere, blisi, ali notar poſtaviti;
admotus, -a, -um, permaknîen,
blisi poſtavlen;
admovere, permakniti, pertakniti,
blisi poſtaviti;
adnatare, perplavati,
blisi perplavati, doplavati;
adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen,
bliẛi poſajen;
circa, circum, okuli, poleg,
bliṡi;
collimitari, eden per druṡim
bliṡi meinyk iméti, mejáṡh biti;
cominus, et emenus, od
bliẛi inu od dalezh;
penè, ṡkorai,
bliṡi;
penes, cilú
bliṡi, poleg, s'raven, per;
propinquè, cilú
bliṡi;
proximare, bliṡhati, cilú
bliṡi biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
blizu prisl., F
11,
accolere, blisu prebivati;
accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter pozhivati,
bliẛu ſtati, ali leshati;
adjacere, poleg, ali
bliẛu leṡhati, tik leṡhati, raven leshati;
adsitus, -a, -um, perſajen,
bliẛu perſajen, bliẛi poſajen;
adstituere, bliẛu poſtaviti;
adventare, bliẛu priti, ſe perbliṡhati;
allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti,
bliṡu pertezhi, perléſti;
alluo, -ere, oblivati,
bliṡu tezhi;
cominus, et comminus, od
bliṡu, is bliṡhnîga;
ferè, fermè, ṡkorai,
bliṡu;
fermè, ferè, ṡkorai,
bliṡu;
prim. bliže
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
blizu predl., F
5,
ad, k', h',
bliẛu, do;
ad mare, bliẛu morja;
juxta, poleg, per,
bliṡu, ravn;
lunula, luniza, maizina luna
bliṡu mlaja;
nox intempesta, poṡnu
bliṡu pulnozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dežela ž, F
109,
Affrica, ẛamorska
deshela;
agyrta, po
desheli klatesh;
area, tudi ena ſuha
deṡhela, gubnu;
dictio, derṡhava, ladanîe,
deṡhela;
Doras, Drava tekozha voda v'ṡhtajerski
deṡheli;
externus, vunaini, ptuji, s'ene druge
deṡhele;
exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali
v'deṡhelo priti;
geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali
deṡhele mèri;
Illyris, ſlovénṡka
deṡhela;
incola arbor, drivú s'ene druge
deṡhele;
insula, -ae, ottok, enu meiſtu
deṡhele na ſredi vodè;
Latium, -ÿ, ta latinṡka
deṡhela v'laṡhki
deṡheli poleg Rima;
patria, -dum, ozhetina, ali domazha
deṡhela;
proceres, ti viſhi eniga méſta, ali
deṡhelè glavarji;
provincia, -ae, Deṡhela, derṡhava;
regio, -onis, deṡhela, okuliza, ſtrán;
regnum, -ni, kraileſtvu, eniga kraila
deṡhela;
rusticatio, kmetovanîe, na
deṡheli, ali na puli prebivanîe;
scolymos, laṡhki oſſad,
v'deṡheli naſhi ga je doſti;
subvectio, podpelanîe, ali pelanîe zheṡ
deṡhelo;
tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati;
terra, -ae, ṡemla, perſt:
deṡhela;
vestrans, -tis, vaſhe
deṡhelè, ali vere: ali is vaſhiga kraja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gnezditi nedov., internidificare, poleg
gnéṡditi, gnéṡdu delati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gnezdo s, F
9,
cava, duplu kir tyze
gnéṡda délajo;
chlorio, ſternád tyza:
chlorium, nîe
gnéṡdu;
chromis, ena riba, katera v'vodi
gnéṡdu ima;
consternere cubilia gallinarum, kokuſham
gnéṡda délati;
internidificare, poleg gnéṡditi,
gnéṡdu delati;
loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu
gnéṡda délajo;
nidificum ver, ſpomlád, kadar tyze
gnéṡda délajo;
nidulari, ſe gnéṡditi, ali
v'gnéṡdi mlade lezhi;
nidus, -di, tyzhje
gnéṡdu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kralj m, F
19,
ab Rege secundus, tá drugi ẛa
krajlom;
ad Regem, h'krailu;
desciscere, odpaſti od eniga, tú je kakòr od
kraila odpaſti, ter ſe ſovrashniku podati;
interregnum, -ni, tá zhas v'mei ſmertjo eniga
kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga;
interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga
kraila, dokler druṡiga iṡvolio: mertviga
kraila naméſtnik;
ortygometra, -ae, krail teh prepelyz;
mulleus, -lei, ena ſorta ſhulinou teh
krailu v'Albanji, takeſhne potle ſo tudi ty Rimski
kraili noſſili;
perduellio, -onis, en perſeṡhni ſovraṡhnik ſvoiga Ceſſarja,
kraila, ali Firṡhta;
primicerius, tá pervi poleg
kraila, ali ṡhkoffa;
regalis, -le, kraileivu, kar enimu
krailu ſliſhi;
regius, -a, -um, krailevi, kar enimu
krailu nuza, ali ſliſhi;
regnum, -ni, kraileſtvu, eniga
kraila deṡhela;
rex, -regis, krail;
rex Regum, krail zhes
kraile;
subregulus, kateri je en oblaſtnyk pod
krailom. 3.Esdr:6.v.ṡ;
tiara, -ae, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji, inu
kraili noſſili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
laskatati se nedov., F
19,
affulgere, ſe laskatati, ſvétiti, ſvitléti;
confulgere, ſe laṡkatati;
coruscare, bliṡkati,
ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti;
effulgere, ſe laṡkatati, bliṡkati;
fulgere, ſe laskatati;
intermicare, ſe poleg
laṡkatati;
lucet, ſe ſveiti,
ſe laṡkazhe;
micare, ſe laṡkatati, magatati, ſe ſvitléti;
pellucere, vel perlucere, ſveititi ſe ṡkuṡi,
ſe ṡkuṡi
laṡkatati;
perlucere, poſveititi, ṡkuṡi ſveititi, ali
ſe laṡkatati;
phalangium, -gÿ, vel stellio, mazharól, kateriga pike
ſe laṡkazheo;
praefulgere, ſylnu
ſe laṡkatati, cilú mozhnú ſe ſvitleiti;
praeradiare, ſe prebleiṡzhiti, preṡyati,
ſe ſylnu
laṡkatati;
refulgere, ſe ſylnu
laṡkatati, ali ſveititi;
rutilare, ſe laṡkatati kakòr ṡlatú;
scintillare, ſe laṡkatati, yṡkre kreſſati;
stellio, -onis, mazharól, kateriga pike
ſe laṡkazhejo;
supermicare, ſe ſylnu
laṡkatati;
taratantara, tudi en pikaſti kuſher, kateriga pike
ſe laṡkazhejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
laški prid., F
45,
acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe;
bunias, -dis, laṡhka velika reipa, ali kolszhiza;
Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela
v'laṡhki deṡheli poleg Rima;
myrteus, -a, -um, myrtinus, -a, -um, kar je od léſſa teh
laṡhkih borovnyz;
myrtus, -ti, laṡhke borovnize, je enu gmain drivú. Isa:55;
natio Itala, Laṡhki narod;
Padus populifer, tá voda Pó
v'Laṡhki deṡheli, per kateri ti topoli radi raſteo, inu ti jagnedi;
paederos, -tis, enu ṡeliszhe,
laṡhka medvédova taza, ṡeliṡzhe;
ribes, tú ardezhe
laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim drevzi;
smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob, vſih ṡhlaht farb fiṡhol;
uva spina, laṡhku groṡdizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
latinski prid., F
8,
latia lingva, latinṡki jeṡik, ali govorjenîe;
latialis, -le, latinṡki, bukouṡki;
latina lingva, latinṡki jeṡik, ali bukouṡki;
latinsku =
latino=carniolicum; latinus, -a, -um, Latinṡki;
latius, -a, -um, is taiſte
latinṡke deṡhele;
Latium, -ÿ, ta
latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima;
syntaxis, zheterta
latinṡka ſhula
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ležati nedov., F
54,
abnoctare, po nozhi s'vunai
leẛhati;
acclinis, kar nisku
leshy, je enumalu perpognênu;
adjacere, poleg, ali bliẛu
leẛhati, tik
leẛhati, raven
leshati;
aegrotans, bolán
leẛhati;
alvus, trébuh, kir zhéva
leṡhè;
circunjacere, okuli
leṡhati, oblezhi;
jaceo, -ere, leṡhati;
mutulus, -li, tudi tá hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim tramovi
leṡhè;
praesidarius, -a, -um, ty voiṡzhaki, kateri v'eni brambi
leṡhè;
procubare, delezh od kampiṡzha
leṡhati inu vahtati;
quod ex me est, kolikar na meni
leṡhy;
sagina, ſedlu, na katerim tá butora
leṡhy;
scrotum, -ti, ſrama moſhnize, ali modi, v'katerih jaiza
leṡhè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
okoli prisl., F
160,
ambio, -ire, okuli hoditi, obdati;
circa, circum, okuli, poleg, bliṡi;
circumactus, okuli gnán,
okuli ẛaſſipan;
circumcidere, okuli obréẛati;
circunfluit aqua, voda
okuli tezhe;
oberrare, ſe
okuli ſem ter tám klatiti;
vallare, ṡagraditi, obdati,
okuli ṡaſipe ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
poleg prisl., F
14,
adjacere, poleg, ali bliṡu leṡhati, tik leṡhati, raven leshati;
aſsidere, perſeſti,
polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti;
aſsistere, perſtopiti, per enim ſtati, pomagati,
poleg ſtati;
asternere, tiá poloṡhiti, ali poſtelati,
polig pogarniti;
astruere, gori zimprati, nakladati,
polig ẛydati;
circa, circum, okuli,
poleg, bliṡi;
considere, poleg ſeſti, ſe poſaditi;
internidificare, poleg gnéṡditi, gnéṡdu delati;
juxta, poleg, per, bliṡu, ravn;
penes, cilú bliṡi,
poleg, s'raven, per;
secus, drugazhi,
polik, raven;
succisivus, -a, -um, polek, ṡraven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
poleg predl., F
6,
Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli
poleg Rima;
maritimi homines, ludè, kateri
poleg, ali raven morjá prebivajo;
pellicatus, -us, kurbaria,
polek ſvoje ṡakonṡke ṡhene;
primicerius, tá pervi
poleg kraila, ali ṡhkoffa;
sejugis, ves sejuges, ſheſt koyn, ali vollou eden
polig druṡiga vklenênih;
triga, -ae, try koinî
polig en druṡiga v'prèṡheni h'kullam de vlézheo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
polig,
polik gl. poleg
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
posaditi se dov., considere, poleg ſeſti,
ſe poſaditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
postaviti se dov., F
12,
aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti,
ſe poſtavit ſedéti;
collocare se, v'meiſtiti ſe, na enu meiſtu
ſe poſtaviti, ſe vſedlati;
exponere se periculo, v'nevarnoſt
ſe vdati,
poſtaviti;
intercedere, ṡaproſſiti, porok biti, s'eniga oblubiti,
ſe v'meis
poſtaviti;
negare, tajiti,
ſe v'taibo
poſtaviti;
obfirmare, obſtanoviti,
ſe ṡupar
poſtaviti, ṡupar ſtati;
obluctari, ſe ṡupar fehtati,
ſe ṡupar
poſtaviti, ṡupar ſtati;
obniti, ṡupar ſe darṡhati, s'vſó mozhjó
ſe ṡupar
poſtaviti;
opponere, ſe ṡupar
poſtaviti, pruti
poſtaviti;
resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati,
ſe v branbo
poſtaviti, ſe nevaditi, ſe braniti, pruti ſtati;
vini radix, terta katera is korenie ṡhene, ali raſte, inu s'korenino rèd
ſe poſtavi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
postiljati nedov., F
5,
asternere, tiá poloṡhiti, ali
poſtelati, polig pogarniti;
consternere, pogerniti, poſlati,
poſtilati;
intersternere, v'meis, ali poleg
poſtilati;
sternere, pogarniti, pogrinîati,
poſtelati, doli vreizhi;
sternere lectos, poſtelati, poſtilo ſlati, ali narejati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prisesti dov., aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pristopiti dov., F
8,
accédere, perſtopiti, priti, ſe perblishati, pervdariti;
accurrere, pertezhi, hitru priti, dotezhi, hitru h'pomuzhi
perſtopiti;
adhalare, perdihati,
perſtopiti, naglú priti, perſopihati;
adire, perſtopiti, hodite ene hoje, hitru, dohajati;
aſsistere, perſtopiti, per enim ſtati, pomagati, poleg ſtati;
coaccedere, s'drugim
perſtopiti, hoditi;
misereri, ſe vſmiliti, inu v'potrébi
perſtopiti, pomagati, ſe vſmilovati;
subvenire, h'pomuzhi priti,
perſtopiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prvi sam., F
26,
antegenius, pervizh rojen, tá
pervi;
antesignanus, junazhki, ta
pervi pred temi drugimi, inu pred bandèro;
primanus, tá
pervi v'verſti;
primicerius, tá
pervi poleg kraila, ali ṡkoffa
[!];
primor, tá
pervi, ali vekſhi v'mei tem folkam. 2.Mach:6;
primus, tá
pervi;
primus inter primanos, tá
pervi v'mei temi v'ti
pervi verſti;
proauctor, -oris, tá
pervi ṡazhetnik
- najprvi (naj prvi) F3, omnium primus, tá narpervi; primarius, -a, -um, tá nar pervi, imenitniſhi; supremus, -a, -um, narṡgurnî, narpervi, ali narṡadnî
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
raven prisl., F
27, I.
adjacere, poleg, ali bliẛu leẛhati, tik leẛhati,
raven leshati;
instar, raven, takú, glih kakòr;
juxta, poleg, per, bliṡu,
ravn;
secus, drugazhi, polik,
raven;
sicut, sicuti, kakòr,
raven, takú;
tantundem, tolikain,
raven toliku; II.
coamicus, en ṡtovariſhen priatel, en
raven priatel;
condiscens, condiscipulus, raven ſhular;
congener, raven ẛed;
connurus, raven ẛhena;
epitheton, raven imè;
municipium, enu
raven tovariṡhtvu v'méſtni pravizi,
raven purgaria;
proximus, -a, -um, bliṡhnî,
raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi;
subactus, -tus, podgnetenîe, ſpud perneſſenîe, ravenvadenîe,
raven muja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
raven predl., F
6,
exedra, vel exhedra, tudi pridiṡhniza, hiſhiza
raven Cerque. 4.Reg:13;
maritimi homines, ludè, kateri poleg, ali
raven morjá prebivajo;
maritimus, -a, -um, raven morjá, permuren, od morjá;
prodictator, -oris, en viſhi oblaſtnyk,
raven eniga druṡiga iṡvolen, s'naglo ſylo;
sejugis, vel sejúges, ſheſt koyn vprèṡhenih eden
raven druṡiga k'vleizhenîu;
symptoma, raven boléṡni ſhe en perpadik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sedeti nedov., F
26,
aſsidere, perſeſti, polég
ſedéti, tia ſeſti, tam
ſedéti, ſe poſtavit
ſedéti;
conseſsor, kateri v'pravdi
ſedy, paiṡizer;
incubare, verhu leṡhati, ali gori leṡhati,
ſedeiti,;
incubare ovis, na jaizih leṡhati,
ſedeiti;
persedere, vſeṡkuṡi
ſedéti;
praesidere, naprei
ſidéti, ali v'oblaſt poſtavlen biti;
resedare, ṡupèt tihu biti, inu
ſedeiti, potihniti, potolaṡhiti;
residere, ſideiti, doli ſeſti, ṡupèt doli ſeſti, na enim meiſti oſtati;
sedere, ſidéti, ſeſti;
senaculum, -li, ſodna hiſha, kir Goſpudje v'pravdi
ſidè;
subsidere, ſpodai
ſedéti, ſe vſeidati;
prim. sedeč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sesti dov., F
12,
accubare, k'misi
ſeſti, k'enimu lèzhi;
aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia
ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti;
circunsedere, okuli
ſeſti, obſeſti;
conscendere, ẛavſeſti, gori
ſeſti, ſtopiti;
considere, poleg
ſeſti, ſe poſaditi;
discumbere, per miṡi ſedéti, k'miṡi
ſeſti v'en ſèſſel;
persidere, oſtati, inu s'myrom ſedéti, nyzh gori vſtati, obſedéti, na tlá
ſeſti, na tlá paſti;
phoenix, -cis, ena neṡnana tyza ... ſtú leit ſtara,
ſede na ena ſuha darva;
residere, ſideiti, doli
ſeſti, ṡupèt doli
ſeſti, na enim meiſti oſtati;
sedere, ſideti,
ſeſti;
sidere, ſeſti, doli vſeſti, doli ſe vdati, ali uliezhi, ſe vſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
šest štev., F
21,
hexameter, ena péſſim, ali raim
s'ſheſtémi kṡezelzi;
nudius sextus, pred
ſheſtémi dnèvi;
octusis, ſheſt kraizerjeu;
sedigitus, kateri ima na eni roki, ali nogi
ſheſt parſtou;
sejugis, vel sejuges, ſheſt koyn, ali vollou eden poleg druṡiga vklenênih,
ſheſt koyn vprèṡhenih eden raven druṡiga k'vleizhenîu;
sex, ſheſt;
sexennium, -nÿ, ſheſt leit dolgu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
škof m, F
8,
antistes, en naprei poſtavlenik,
ṡhkoff, appat, propṡt;
cydaris, eniga
ṡhkoffa kappa. 2.Esdr:ṡ;
episcopium, eniga
ṡhkofa hiſha;
episcopus, ṡhkof;
infula, eniga
ṡhkofa kapa, ṡhkoffja kapa;
primicerius, tá pervi poleg kraila, ali
ṡ[h]koffa;
sandalia, ty lépi zhreuli ṡa
ṡhkoffa. Judith:10;
suffraganeus, -nei, eniga
ṡhkoffa nameiſtnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
tik prisl., F
3,
adjacere, poleg, ali bliẛu leẛhati,
tik leẛhati, raven leshati;
attiguus, -a, -um, v'kupai derṡhèzhe, po verſti,
tik, ſkleplenu, ali ṡklenênu;
contignus, -a, -um, tik, pertiſnen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
trenek (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, gratiola, -ae, granzole,
drenk Scop.
[479: Gratiola. Carniol. Granzolle. Trenk; v seznamu Nom. Carn. Trenk. Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 213, navaja ime drenek,nka, m, drenk, vendar za povsem druge rastline kot Scopoli, ki je slovenska rastlinska imena zapisoval od poznavalcev bolj po posluhu kot iz svojega znanja. Drenk je pisno popačeno ime za trenek, ki ga navaja Martin Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, str. 151–153, za rastlino Gratiola officinalis poleg imen navadni glen ali božja milost.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
v'mes prisl., F
102, I.
immiscere, ṡméſhati,
v'meis ṡméſhati;
immiscere, ſe
v'meis meſhati, ali pazhati;
incoquere, ṡakuhati, ali
v'meis kuhati;
intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas,
v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti;
interjicere, v'meis vreizhi;
intermedius, -a, -um, kar je
v'meis, ali poleg;
intermiscere, v'meis ṡméſhati;
interpositus, -a, -um, v'meis poſtavlen, vloṡhen;
intersistere, v'meis priti, poſtaviti, vſtaviti, v'terditi, vſtonoviti;
intertextus, -a, -um, v'meis tkán, ṡhtikan;
intervallum, praṡnoſt, proſtor
v'meis;
interveniens, interventor, kateri
v'meis pride;
intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati;
permistus, -a, -um, preméſhan, v'kupai ṡméſhan,
v'meis ṡméſhan;
subaratus, -a, -um, kei kai kar je bron
vmeiṡ;
subcandidus, -a, -um, beilkaſt,
v'meis s'beilim ṡmeiſhan;
subeunt morbi, boleṡni
v'meis prideo;
submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu, kir je malu vode
v'meiṡ;
subnectere, v'meis ṡpleſti, ali ṡapleſti, ali ṡavèṡati, inu ṡavoṡlati; II.
immixtio, v'meis meiſhanîe;
interjectio, interjectus, -us, v'meis metanîe, vloṡhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vklenjen del., F
5,
bijugus, en par koîn, ali vollou v'kupa
vklenîenih;
coniugus, -a, -um, moṡh, inu ẛheniza, par inu par
vklenîen;
jugatorius, -a, -um, jugatorius bos, en
vklenîeni, ali vprèṡheni vol kir vleizhe;
sejugis, vel sejuges, ſheſt koyn, ali vollou eden poleg druṡiga
vklenênih;
subjugalis, ena v'jarem
vklenîena ṡhivina, ṡlaſti oſliza. Matth:21.v.ẛ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
z'raven (zraven) prisl., F
15, I.
coëquitare, dojéṡditi,
ṡraven jéṡditi;
congenulare, v'kupai poklekniti, doli poklekniti,
ẛraven poklekniti;
penes, cilú bliṡi, poleg,
s'raven, per;
subintroire, ṡraven notar poiti;
succisivus, -a, -um, polek,
ṡraven; II.
commiles, commilito, ẛraven ſholnîer, tovariṡh v'voiṡki;
commilitium, ẛraven tovariṡhtvu;
compraes, porok s'drugimi poroki,
s'raven porok;
concubina, ṡ'raven ẛhena, hotniza, domazha kurba;
conreus, s'enim drugim krivizhen,
s'raven krivizhen, s'enim drugim ṡatoṡhen;
consalutatio, s'raven poṡdravlenîe;
conserva, raun dékla,
s'rauen dékla;
conservus, raun hlapz,
vel s'raven hlapez;
consors, deléṡhnik, tovaruṡh, ṡkupai vṡhivaviz,
ẛraven deléṡhnik, ali erbizh;
parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim dily: tudi tá, kateri ima tudi ſvoi
s'raven vṡhitik;
prim. raven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.