Tiskanje

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]

nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi

1.1.

začetno, osnovno znanje določenega področja

STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...

áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]

1.

znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @

2.

slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom

3.

manj formalno opica

FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...

alelúja medmet [alelúja]

1.

zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih

2.

izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen

2.1.

2.2.

3.

izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo

4.

kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev

5.

kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe

6.

kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

1.

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

2.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

3.

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

1.

lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’

alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski]

1.

ki je v zvezi z alpinci 1.

2.

ki je v zvezi z alpinci 2. ali alpskim smučanjem

3.

ki je v zvezi z alpinci 3. ali alpskim deskanjem

4.

ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo

5.

ki je v zvezi z Alpami

6.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinistični

STALNE ZVEZE: alpinski pas
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda]

1.

iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege

2.

razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja

2.1.

3.

ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’

anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]

1.

stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

1.2.

2.

stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

ántitalènt ántitalênta samostalnik moškega spola [ántitalènt]

1.

ekspresivno kdor je za kako področje izrazito nenadarjen

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑talent

apsída apsíde tudi ápsida ápside samostalnik ženskega spola [apsída] tudi [ápsida]

iz arhitekture polkrožni, s polovično kupolo obokan prostor kot zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Apside, frc. apside, abside iz srlat. absida < lat. apsis, kar je prevzeto iz gr. hapsís ‛obok’, iz háptō ‛pritrdim, držim’

armíranobetónski armíranobetónska armíranobetónsko pridevnik [armíranobetónski]

ki je iz armiranega betona; SINONIMI: železobetonski

ETIMOLOGIJA: iz armirani beton

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

atašêjka atašêjke samostalnik ženskega spola [atašêjka]

članica diplomatskega predstavništva kot strokovnjakinja za določeno področje

ETIMOLOGIJA: ↑ataše

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

àufbíks medmet

1.

neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu

2.

neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju

3.

kot samostalnik, neformalno, ekspresivno pretep, zlasti množični

3.1.

kot samostalnik

neformalno

ekspresivno

nasilje

4.

kot pridevnik, neformalno, ekspresivno nasilen, nasilniški

FRAZEOLOGIJA: na aufbiks
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. avstr. nem. auf Wichs iz auf ‛na’ in Wichs ‛gorjača, udarec’ iz wichsen ‛tepsti’

ávtodóm ávtodóma samostalnik moškega spola [áu̯todóm]

avtomobil, namenjen bivanju, zlasti na potovanju, počitnicah; SINONIMI: neformalno kamper

ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑dom

babúra babúre samostalnik ženskega spola [babúra]

1.

neformalno, slabšalno ženska, zlasti starejša

2.

paprika s krajšimi in širšimi mesnatimi plodovi

2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑baba, v drugem pomenu pod vplivom srb. bàbura in mak. babura

bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška]

1.

poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije

1.1.

2.

zlasti v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna

2.1.

zlasti v ruskem okolju

babica

3.

sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj

ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej ↑baba

baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se]

1.

pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem

2.

ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...

balínar balínarja samostalnik moškega spola [balínar]

1.

športnik, ki se ukvarja z balinanjem

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑balinati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

belíca belíce samostalnik ženskega spola [belíca]

1.

oljka s svetlo zelenimi plodovi, po izvoru iz Istre; SINONIMI: istrska belica

1.1.

1.2.

2.

iz zoologije majhna sladkovodna riba z dolgim tankim telesom in večjimi očmi, ki leže ikre v posebnem ovoju, da lahko preživijo tudi izven vode; primerjaj lat. Leucaspius delineatus

STALNE ZVEZE: istrska belica, kuna belica
ETIMOLOGIJA: ↑bel

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]

1.

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

špargelj

STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]

1.

grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg

1.1.

STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...

bíoenergétik bíoenergétika samostalnik moškega spola [bíjoenergétik]

kdor se ukvarja z dopolnilnim zdravljenjem, ki temelji na vzpostavljanju energijskega ravnovesja v telesu, zlasti z dotiki, približevanjem rok

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bioenergetiker, glej ↑bioenergija

bíoenergíjski bíoenergíjska bíoenergíjsko pridevnik [bíjoenergíski]

1.

ki je v zvezi z bioenergijo 1., 1.1.; SINONIMI: bioenergetski

,

,

;

SINONIMI:

bioenergetski

ETIMOLOGIJA: ↑bioenergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca]

1.

bleda barva kože, navadno ob slabem stanju organizma, bolezni

1.1.

STALNE ZVEZE: listna bledica
ETIMOLOGIJA: ↑bled

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]

1.

špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

bodíka bodíke samostalnik ženskega spola [bodíka]

1.

koničast izrastek pri živalih ali rastlinah

2.

iz zoologije morska riba z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena

3.

zimzelen grm z gladkimi ali nazobčanimi listi z bodicami in drobnimi okroglimi plodovi navadno rdeče barve; primerjaj lat. Ilex aquifolium; SINONIMI: iz botanike navadna bodika

STALNE ZVEZE: navadna bodika
ETIMOLOGIJA: ↑bosti

bógrač bógrača samostalnik moškega spola [bógrač]

golažu podobna prekmurska jed iz krompirja in treh vrst mesa, navadno svinjine, govedine, divjačine

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz madž. bogrács, prvotno ‛(bakren) kotlič’, to pa prek hrv., srb. bàkrāč iz star. tur. bakrač, glej ↑baker - več ...

bôkser bôkserja tudi bókser bókserja samostalnik moškega spola [bôkser] tudi [bókser]

1.

velik kratkodlak pes s krepkim telesom rumenkasto rjave ali rdečkasto rjave barve z belimi lisami ali temnejšimi progami, ploskim črnim gobcem in spodnjo čeljustjo, daljšo kot zgornjo; SINONIMI: nemški bokser

2.

hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča učinek udarca s pestjo; SINONIMI: boksar

3.

iz strojništva motor z notranjim izgorevanjem, pri katerem so valji v parih nameščeni v vodoravni ravnini na vsaki strani pogonske gredi, valja vsakega para pa se premikata v nasprotni smeri; SINONIMI: iz strojništva bokser motor

STALNE ZVEZE: bokser motor, nemški bokser
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Boxer) iz angl. boxer iz ↑boksati - več ...

brie brieja samostalnik moškega spola [brí]

mehki sir iz kravjega mleka v obliki nizkega hlebca, prekritega z belo plesnijo, po izvoru iz severne Francije

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. brie, po francoski pokrajini Brie

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

brínjev brínjeva brínjevo pridevnik [brínjeu̯ brínjeva brínjevo]

1.

ki je del brina 1.; SINONIMI: brinov

2.

ki je iz brina 1.1. ali vsebuje brin 1.1.; SINONIMI: brinov

ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑brinov po zgledu ↑brinje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

brínjevec brínjevca samostalnik moškega spola [brínjevəc]

žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinovec

STALNE ZVEZE: kraški brinjevec
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑brinovec po zgledu sadjevec

búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica]

1.

navadno v množini bučno seme, navadno užitno

2.

kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka

FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: ↑buča

búlav búlava búlavo pridevnik [búlau̯ búlava búlavo]

ki ima bule1 2.

STALNE ZVEZE: bulava snet, koruzna bulava snet
ETIMOLOGIJA: ↑bula

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

carving glej kárving

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

ceramíd ceramída samostalnik moškega spola [ceramít ceramída]

navadno v množini, iz biologije, iz kemije voskasta lipidna molekula, ki sestavlja celične membrane in vpliva na staranje celic

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ceramide, nem. Ceramid, iz lat. cēra ‛vosek’ + ↑amid

cíklično prislov [cíklično]

1.

takó, da obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑ciklični

cmòk cmôka samostalnik moškega spola [cmòk]

1.

navadno v množini jed, oblikovana v kepo, kroglo, navadno močnata, z nadevom

2.

ekspresivno glasen poljub

3.

moteč občutek v grlu, ki otežuje požiranje

4.

kot medmet, navadno ponovljeno posnema zvok glasnega poljuba

FRAZEOLOGIJA: cmok v grlu, cmok v grlu se naredi komu, imeti cmok v grlu, pogoltniti cmok v grlu, s cmokom v grlu
ETIMOLOGIJA: = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ iz ↑cmokati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]

1.

rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetica, cvetnica, ekspresivno cvetka

1.1.

2.

ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka

ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet

čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár]

kdor se ukvarja z gojenjem čebel

ETIMOLOGIJA: ↑čebela

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

čebelárstvo čebelárstva samostalnik srednjega spola [čebelárstvo] in [čəbelárstvo]

1.

dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑čebelar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca]

1.

kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem

1.1.

2.

kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka

2.1.

3.

naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik

3.1.

;

SINONIMI:

čistilnik

4.

ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo

4.1.

ekspresivno

5.

manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje

ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

čísto prislov [čísto] tudi [čistó]

1.

brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

2.

z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti

3.

takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa

4.

kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh

5.

kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku

FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: ↑čist

čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča]

1.

stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

1.1.

1.2.

2.

vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost

ETIMOLOGIJA: ↑čist

da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi

1.

v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet

1.1.

v predmetnih odvisnikih

1.2.

v poročanem govoru

2.

v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek

2.1.

3.

v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek

4.

v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku

4.1.

v namernih odvisnikih

5.

v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku

5.1.

v načinovnih odvisnikih

v zvezi ne da

5.2.

v načinovnih odvisnikih

v zvezah kot da, kakor da

6.

v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku

6.1.

v zvezi tako da

7.

v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku

8.

v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano

9.

v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku

v zvezi samo da

v zvezi samo da

v zvezi samo da

v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke

11.

v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.

1.

kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo

1.1.

kot členek

2.

kot členek izraža začudenje, nejevero

3.

kot členek izraža podkrepitev trditve

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...

dátelj dátlja in dáteljna samostalnik moškega spola [dátəl]

1.

zelo sladek, podolgovat koščičasti plod datljeve palme

2.

podolgovata rjava morska školjka, ki izvrta rov v kamen in v njem raste; primerjaj lat. Lithophaga lithophaga; SINONIMI: prstac, iz zoologije morski datelj

STALNE ZVEZE: morski datelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dattel iz gr. dáktylos, to pa iz semit., prim. arab. dakal ‛datelj’ - več ...

degustácija degustácije samostalnik ženskega spola [degustácija]

1.

uživanje hrane, pijače v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Degustation) iz frc. dégustation, iz lat. dēgustātiō ‛pokušina’ iz dēgustāre ‛pokusiti’ iz gustus ‛okus’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

degustátor degustátorja samostalnik moškega spola [degustátor]

1.

strokovnjak, ki se ukvarja z ocenjevanjem, preverjanjem okusa, arome, kakovosti hrane, pijače

1.1.

2.

ekspresivno kdor intenzivno sprejema, izkuša kaj, zlasti umetniška dela

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. degustatore, glej ↑degustirati

deodoránt deodoránta samostalnik moškega spola [deodoránt]

kozmetično sredstvo, ki zavira, preprečuje nastanek neprijetnega telesnega vonja, zlasti pod pazduho; SINONIMI: dezodorant

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Deodorant) iz it. deodorante ali angl. deodorant, iz lat. dē.. ‛od, stran’ + odōrāre ‛odišaviti’, iz odor ‛duh, vonj’ - več ...

depresíven depresívna depresívno pridevnik [depresívən]

1.

ki ima depresijo, kaže znake depresije 1.

2.

v obliki depresivni ki je v zvezi z depresijo 1.

3.

ki se duševno slabo počuti

3.1.

3.2.

4.

kot samostalnik v obliki depresivni, depresivna kdor ima depresijo 1.; SINONIMI: manj formalno depresivec

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. depressiv iz frc. dépressif, glej ↑depresija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

dietológinja dietológinje samostalnik ženskega spola [dijetológinja]

strokovnjakinja za dietologijo; SINONIMI: dietetičarka

ETIMOLOGIJA: ↑dietolog

DNK2 DNK samostalnik ženskega spola [dẹenká]

1.

iz biologije nukleinska kislina v obliki dvojne vijačnice, ki vsebuje zapis dedne informacije in se nahaja v vseh celicah živih bitij in v nekaterih virusih; SINONIMI: iz biologije deoksiribonukleinska kislina, iz biologije dezoksiribonukleinska kislina, iz biologije DNA, iz biologije DNA, iz biologije DNK

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z DNK2 1.; SINONIMI: DNA

ETIMOLOGIJA: krajšava za deoksiribonukleinska kislina

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma]

1.

literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela

1.1.

2.

film z resno vsebino

3.

ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet

4.

ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti

STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

dramatizácija dramatizácije samostalnik ženskega spola [dramatizácija]

1.

predelava proznega ali pesniškega dela za uprizoritev; SINONIMI: dramatiziranje

1.1.

1.2.

2.

ekspresivno pojmovanje, prikazovanje česa resneje, huje, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno dramatiziranje

ETIMOLOGIJA: ↑dramatizirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

drámski drámska drámsko pridevnik [drámski]

1.

ki je v zvezi z dramo 1. ali dramatiko 1.; SINONIMI: dramatični, dramatski

;

SINONIMI:

;

SINONIMI:

dramatski

2.

ki je v zvezi z dramo 2.

3.

ki je v zvezi z glasom, ki je bogat, močan, čustven in se uporablja pri igranju herojskih, tragičnih opernih vlog; SINONIMI: dramatski

STALNE ZVEZE: dramska pesnitev
ETIMOLOGIJA: ↑drama

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

dresúrni dresúrna dresúrno pridevnik [dresúrni]

1.

ki je v zvezi z dresurnim jahanjem

STALNE ZVEZE: dresurno jahanje
ETIMOLOGIJA: ↑dresura

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

duhovítost duhovítosti samostalnik ženskega spola [duhovítost]

1.

lastnost koga, da se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo

1.1.

2.

domislica, šala

ETIMOLOGIJA: ↑duhovit

D-vitamin D-vitamina samostalnik moškega spola [dévitamín] tudi [də̀vitamín]

iz biologije, iz farmacije vsak od skupine vitaminov ali ta skupina vitaminov, topnih v maščobah, ki se pojavlja zlasti v ribjem olju, nastaja pa tudi v koži pod vplivom sončnih žarkov in s spodbujanjem absorpcije kalcija pozitivno vpliva na kosti; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije D vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin D

ETIMOLOGIJA: ↑D + ↑vitamin

dvópŕsti dvópŕsta dvópŕsto pridevnik [dvópə̀rsti]
STALNE ZVEZE: dvoprsti lenivec
ETIMOLOGIJA: iz dva prsta

embriologíja embriologíje samostalnik ženskega spola [embrijologíja]

veda o zarodkih in njihovem razvoju

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Embryologie, angl. embryology; iz ↑embrio + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’

enakonóčje enakonóčja samostalnik srednjega spola [enakonóčje]

čas, ko dan in noč trajata enako dolgo; SINONIMI: ekvinokcij

ETIMOLOGIJA: iz enaka noč

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

fítoterapíja fítoterapíje samostalnik ženskega spola [fítoterapíja]

metoda dopolnilnega zdravljenja, ki temelji na uporabi rastlin, njihovih delov in rastlinskih pripravkov

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. phytotherapy, nem. Phytotherapie, iz gr. phytón ‛rastlina’ + ↑terapija

florístični florístična florístično pridevnik [florístični]

1.

ki je v zvezi s floristi ali floristiko 1.

2.

ki je v zvezi s floro 1.

ETIMOLOGIJA: ↑floristika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

folklorístični folklorístična folklorístično pridevnik [folklorístični]

1.

ki je v zvezi s folkloristi 1. ali folkloristiko 1.

2.

ki je v zvezi s folklorizmom, folkloro 1.

3.

v obliki folklorističen, ekspresivno ki kaže, izraža vzorce mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folklorni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. folkloristisch iz ↑folklora

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

galóna galóne samostalnik ženskega spola [galóna]

1.

zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje prostornine tekočin, 4,55 litra; simbol: gal

2.

ekspresivno velika količina česa, zlasti tekočine; SINONIMI: ekspresivno hektoliter

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gallone iz angl. gallon, prevzeto iz staronormanske predloge galon‛neka prostorninska mera’; morda kelt. izvora - več ...

gékon gékona samostalnik moškega spola [gékon]

kuščar s sploščenim telesom in blazinastimi priseski na prstih, ki omogočajo plezanje po različnih površinah, živeč v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gekkonidae

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Gecko in) angl. gecko (ali niz. gekko) iz malaj. gekok

glaváč glaváča samostalnik moškega spola [glaváč]

1.

kit z veliko valjasto glavo in ozko, dolgo spodnjo ter brezzobo zgornjo čeljustjo; primerjaj lat. Physeter macrocephalus; SINONIMI: iz zoologije glavati kit

2.

manjša riba s podolgovatim telesom, večjimi očmi, dvema hrbtnima in krilastimi prsnimi plavutmi, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Cottidae, Gobiidae; SINONIMI: iz zoologije glavoč

ETIMOLOGIJA: ↑glava, v drugem pomenu tvorjeno po zgledu ↑glavoč

glodávec glodávca; in glodálec samostalnik moškega spola [glodávəc]

sesalec s štirimi podaljšanimi sekalci, ki jih mora zaradi stalne rasti nenehno obrabljati; primerjaj lat. Rodentia

ETIMOLOGIJA: ↑glodati

góbavost góbavosti samostalnik ženskega spola [góbavost]

nalezljiva bakterijska bolezen, za katero so značilne rane, bolezenske spremembe na koži in odmiranje živčnih celic

ETIMOLOGIJA: ↑gobav

goleníca goleníce samostalnik ženskega spola [goleníca]

1.

kost na notranjem delu goleni, ki sega od kolena do gležnja; SINONIMI: golen

2.

navadno v množini zgornji del škornja

3.

navadno v množini gamašam podoben cevast pripomoček za zaščito goleni

4.

navadno v množini del oklepa, nekdanje vojaške oprave, ki ščiti goleni

ETIMOLOGIJA: ↑golen

gravúra gravúre samostalnik ženskega spola [gravúra]

1.

likovna tehnika, pri kateri se podobe, vzorce vrezuje v tršo podlago, navadno leseno, kovinsko, kamnito

1.1.

2.

kar nastane z vrezovanjem črk, podob v tršo podlago

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Gravur, latinizirane oblike h Gravüre, prevzeto iz frc. gravure iz ↑gravirati

hinávka hinávke samostalnik ženskega spola [hináu̯ka]

ženska, ki skriva svoje prave namene, se dela drugačno, boljšo, kot je

ETIMOLOGIJA: ↑hinavec

hríbovka hríbovke samostalnik ženskega spola [hríbou̯ka]

1.

ženska, ki živi v hribovitem kraju ali je zlasti v otroštvu živela v takem kraju

2.

ženska, ki hodi v gore, hribe; SINONIMI: gornica, hribolazka

3.

slabšalno neuglajena, nerodna, omejena ženska

ETIMOLOGIJA: ↑hribovec

hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo]

ki je v zvezi s hruško 1.; SINONIMI: hruškov

STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

infékt infékta samostalnik moškega spola [infékt]

vdor povzročiteljev bolezni v organizem ali obolenje zaradi takega vdora

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Infekt iz lat. infectus ‛okužen’ iz ↑inficirati

instrumentál instrumentála samostalnik moškega spola [instrumentál]

instrumentalna glasba

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. in frc. instrumental) iz srlat. instrumentalis iz ↑instrument - več ...

inšpiciènt glej inspiciènt

jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc]

1.

kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana

1.1.

;

SINONIMI:

manj formalno melancan, manj formalno melancana

ETIMOLOGIJA: ↑jajce

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

ják jáka samostalnik moškega spola [ják]

divje ali udomačeno govedo z dolgo dlako in daljšimi ukrivljenimi rogovi, ki živi na širšem območju Himalaje in v Mongoliji; primerjaj lat. Bos mutus, Bos grunniens

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Jak in angl. yak iz tibet. gyak ‛govedo’ - več ...

jákov jákova jákovo pridevnik [jákou̯ jákova jákovo]

1.

ki je z zvezi z jakom1, jaki1

ETIMOLOGIJA: ↑jak

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

jámbski jámbska jámbsko pridevnik [jámpski]

ki je v zvezi z jambom1

STALNE ZVEZE: jambski enajsterec
ETIMOLOGIJA: ↑jamb

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

jétika jétike samostalnik ženskega spola [jétika]

nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe; SINONIMI: tuberkuloza

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. ètic, it. etico ‛jetičen’ < lat. hecticus iz gr. hektikós ‛stalen, trajen, ki ne poneha (o vročini ali mrzlici)’ iz héksis‛stanje’ - več ...

jezikoslôvec jezikoslôvca samostalnik moškega spola [jezikoslôvəc]

1.

strokovnjak za jezikoslovje

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑jezikoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je]

1.

veda o jeziku in jezikovnih pojavih

1.1.

STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje
ETIMOLOGIJA: ↑jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’

jóta1 jóte samostalnik ženskega spola [jóta]

primorska jed iz kislega zelja ali repe, krompirja, fižola

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. jote < poznolat. iutta ‛juha’, to prevzeto iz gal. *iutta - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

júrčkov júrčkova júrčkovo pridevnik [júrčkou̯ júrčkova júrčkovo]

1.

ki je v zvezi z jurčkom1 1., jurčki1 1.

1.1.

jurčka1 1.

2.

ki je iz jurčkov1 1. ali vsebuje jurčke1 1.

ETIMOLOGIJA: ↑jurček

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

júrišnik júrišnika samostalnik moškega spola [júrišnik]

1.

vojak, izurjen, izbran za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev

2.

vojaško vozilo, zlasti letalo, ki se uporablja za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev

3.

ekspresivno športnik, ki izvaja silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk

4.

slabšalno kdor se zaradi velikega zaupanja v koga silovito, odločno bori proti nasprotni strani po njegovih navodilih

ETIMOLOGIJA: ↑jurišni

karízma karízme samostalnik ženskega spola [karízma]

1.

sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih

2.

od Boga dan poseben dar, milost, zlasti za posvečeno življenje, oznanjevanje evangelija v krščanstvu

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Charisma in poznolat. charisma ‛(božje) darilo’ iz gr. khárisma ‛(božje) darilo, milost, dobrota’, iz kharídzomai ‛podarim, darujem’ - več ...

kartírati kartíram nedovršni in dovršni glagol [kartírati]

1.

izdelovati zemljevide, karte določenega območja; SINONIMI: kartografirati

1.1.

;

SINONIMI:

kartografirati

2.

iz biologije prepoznavati, določati položaj, funkcijo česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. kartieren, iz ↑karta

kartográfski kartográfska kartográfsko pridevnik [kartográfski]

1.

ki je v zvezi s kartografi ali kartografiranjem 1.

STALNE ZVEZE: kartografska projekcija
ETIMOLOGIJA: ↑kartograf

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

kárželj káržlja tudi kárželjna samostalnik moškega spola [káržəl]

1.

iz biologije užitna goba z belim ovojem, oranžnim klobukom in rumenkastim betom; primerjaj lat. Amanita caesarea; SINONIMI: iz biologije knežja mušnica

1.1.

ETIMOLOGIJA: iz star. kajžerl, kar je prevzeto iz nem. Kaiserling iz Kaiser ‛cesar’, po zgledu lat. Amanita caesarea, dobesedno ‛cesarska mušnica’, po rimskem cesarju Klavdiju, ki je leta 54 umrl zaradi zastrupitve z gobami - več ...

kegljánje kegljánja samostalnik srednjega spola [kegljánje]

1.

šport, pri katerem se s kroglo podira devet kegljev, postavljenih na koncu igralne steze

1.1.

STALNE ZVEZE: kegljanje na asfaltu, kegljanje na ledu, rusko kegljanje, vrtno kegljanje
ETIMOLOGIJA: ↑kegljati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

klobúčar klobúčarja in klobučár klobučárja samostalnik moškega spola [klobúčar] in [klobučár]

kdor se ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem klobukov

ETIMOLOGIJA: ↑klobuk

klobúček klobúčka samostalnik moškega spola [klobúčək]

1.

navadno ekspresivno klobuk, zlasti manjši

1.1.

2.

navadno ekspresivno zgornji, širši del gobe na vrhu beta, zlasti manjši

2.1.

navadno ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑klobuk

klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]

1.

pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala

1.1.

2.

zgornji, širši del gobe na vrhu beta

2.1.

3.

zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke

4.

iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju

STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki]

1.

ki je v zvezi s kmeti 1.; SINONIMI: kmetski

1.1.

kmetje 1.

;

SINONIMI:

navadno ekspresivno

ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom

3.

ki je značilen za kmetije

4.

ki opisuje življenje, dejavnost kmetov 1.; SINONIMI: kmetski

5.

ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine

6.

ki je v zvezi s kmetom 4.

STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: ↑kmet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]

1.

kdor se ukvarja s kmetovanjem

2.

v množini podeželje

3.

slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar

4.

šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak

STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...

kmetíca kmetíce samostalnik ženskega spola [kmetíca]

1.

ženska, ki se ukvarja s kmetovanjem

2.

slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarica, slabšalno kmetavzarka

ETIMOLOGIJA: ↑kmet

kóbalt kóbalta samostalnik moškega spola [kóbalt]

trda magnetna kovina sive barve, kemijski element; simbol: Co

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kobalt < Kobold ‛škrat’, po prepričanju, da je kovino podtaknil škrat ali hudič - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]

1.

večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus

2.

podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom

3.

igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček

4.

šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač

5.

telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji

6.

znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo

7.

manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček

STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...

konjeníca konjeníce samostalnik ženskega spola [konjeníca]

1.

vojaška, policijska enota, katere pripadniki za premikanje, opravljanje nalog uporabljajo konje

2.

skupina jezdecev na konjih

2.1.

3.

ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjušnica

ETIMOLOGIJA: ↑konjenik

konjeníštvo konjeníštva samostalnik srednjega spola [konjeníštvo]

1.

dejavnost, ki se ukvarja z rejo in dresuro konj, urjenjem jezdecev, organizacijo tekmovanj s konji

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑konjenik

kóntrabás kóntrabása samostalnik moškega spola [kóntrabás]

1.

godalo s štirimi ali petimi strunami, ki ima najnižji tonski obseg

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kontrabass iz it. contrabbasso iz ↑kontra + ↑bas - več ...

kóntrabasíst kóntrabasísta samostalnik moškega spola [kóntrabasíst]

kdor igra kontrabas, navadno kot poklicni glasbenik

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kontrabassist, it. contrabbassista, glej ↑kontrabas

kóprc kóprca in kôprc kôprca samostalnik moškega spola [kópərc] in [kôpərc]

1.

vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih in nitastimi deljenimi listi; primerjaj lat. Anethum graveolens; SINONIMI: sladki janež

1.1.

1.2.

2.

rastlina nižje rasti z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, ki raste na morskih obalah, ali del te rastline; primerjaj lat. Crithmum maritimum; SINONIMI: morski koprc, iz botanike navadni morski koprc

3.

vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: janež, sladki janež

STALNE ZVEZE: morski koprc, navadni morski koprc
ETIMOLOGIJA: ↑koper

korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza]

1.

kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek

1.1.

STALNE ZVEZE: sladka koruza
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...

korúzni korúzna korúzno pridevnik [korúzni]

1.

ki je v zvezi s koruzo 1.

ki je iz koruze 1.1. ali vsebuje koruzo 1.1.

STALNE ZVEZE: koruzna bulava snet, koruzna vešča, koruzni hrošč
ETIMOLOGIJA: ↑koruza

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

kosmatínec kosmatínca samostalnik moškega spola [kosmatínəc]

1.

ekspresivno kosmata žival, zlasti pes, medved

2.

iz botanike dlakava rastlina z belimi, rumenimi ali vijoličastimi cvetovi; primerjaj lat. Pulsatilla

STALNE ZVEZE: gorski kosmatinec, navadni kosmatinec
ETIMOLOGIJA: ↑kosmatin

kostánjar kostánjarja samostalnik moškega spola [kostánjar]

kdor se ukvarja s peko in prodajo kostanja

ETIMOLOGIJA: ↑kostanj

kozjerêjski kozjerêjska kozjerêjsko pridevnik [kozjerêjski]

1.

ki je v zvezi s kozjerejci ali kozjerejo

1.1.

kozjerejce

ETIMOLOGIJA: ↑kozjereja

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

kozlíček kozlíčka samostalnik moškega spola [kozlíčək]

1.

mladič koze, zlasti samec; SINONIMI: kozlič

1.1.

2.

iz zoologije večji hrošč s podolgovatim sploščenim telesom in dolgimi členastimi tipalnicami; primerjaj lat. Cerambycidae

STALNE ZVEZE: alpski kozliček, bukov kozliček, hrastov kozliček
ETIMOLOGIJA: ↑kozlič

kozmopolitánski kozmopolitánska kozmopolitánsko pridevnik [kozmopolitánski]

1.

ki ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti; SINONIMI: kozmopolitski

1.1.

;

SINONIMI:

kozmopolitski

1.2.

;

SINONIMI:

kozmopolitski

2.

ki je v zvezi s kozmopoliti 2.; SINONIMI: kozmopolitski

3.

kot samostalnik v obliki kozmopolitansko kar ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprto za njihovo sprejemanje

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. cosmopolitan, glej ↑kozmopolitski

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

kràp2 krápa samostalnik moškega spola [kràp]

navadno v množini jed iz testa iz ajdove ali pšenične moke, zlasti v obliki polkrožnega žepka s skutnim nadevom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. krapfe ali stvnem. chrapfo v pomenu ‛vrsta peciva, vrsta cmoka’ - več ...

krasoslôvec krasoslôvca samostalnik moškega spola [krasoslôvəc]

strokovnjak za krasoslovje

ETIMOLOGIJA: ↑krasoslovje

kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva]

1.

odrasla samica goveda

2.

slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje

STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...

krtáča krtáče samostalnik ženskega spola [kərtáča]

1.

priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kardätsche ‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen ‛česati volno’, prevzeto iz it. cardeggiare, iz carda ‛glavnik za česanje volne’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

krtáčka krtáčke samostalnik ženskega spola [kərtáčka]

1.

navadno ekspresivno krtača, zlasti manjša

1.1.

FRAZEOLOGIJA: postriči koga na krtačko
ETIMOLOGIJA: ↑krtača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni]

1.

ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom

1.1.

1.2.

2.

ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino

STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče
ETIMOLOGIJA: ↑kruh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

kúžek kúžka samostalnik moškega spola [kúžək]

1.

ekspresivno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, navadno ekspresivno psiček, navadno slabšalno ščene

2.

igrača, ki predstavlja psa; SINONIMI: psiček

3.

navadno slabšalno kdor je pretirano pohleven, ubogljiv, vodljiv ali se mu to pripisuje

FRAZEOLOGIJA: kot kužek, kot polit kužek, slediti komu kot kužek
ETIMOLOGIJA: ↑kuža

lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]

1.

kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...

legván legvána samostalnik moškega spola [legván]

večji kuščar z bradavičasto glavo, vrsto bodic po vsej dolžini telesa in daljšim repom, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Iguanidae

STALNE ZVEZE: morski legvan, zeleni legvan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Leguan in niz. leguaan iz špan. la iguana, to pa iz arav. iuwana - več ...

lenívec lenívca samostalnik moškega spola [lenívəc]

1.

sesalec z manjšo glavo in dolgimi kremplji, ki se giblje zelo počasi, živeč v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Bradypus, Choloepus

2.

ekspresivno len, počasen, neaktiven človek

STALNE ZVEZE: dvoprsti lenivec, orjaški lenivec, triprsti lenivec
ETIMOLOGIJA: iz leniv iz ↑len

leposlôvje leposlôvja samostalnik srednjega spola [leposlôu̯je]

literarna dela z umetniško, estetsko vrednostjo; SINONIMI: beletristika

ETIMOLOGIJA: ↑lep + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’, dobesedno prevedeno iz frc. belles-lettres - več ...

lisíca lisíce samostalnik ženskega spola [lisíca]

1.

manjša zver rdečkasto rjave barve z daljšim gobcem in košatim repom; primerjaj lat. Vulpes vulpes

1.1.

1.2.

manj formalno

2.

ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisjak

3.

v množini priprava iz dveh povezanih obročev za vklepanje aretirancev, zapornikov

4.

v množini jeklena priprava, ki se priklene na kolo nepravilno parkiranega vozila za preprečitev vožnje

STALNE ZVEZE: arktična lisica, leteča lisica, lov na lisico, morska lisica, polarna lisica, puščavska lisica, srebrna lisica
FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...

lisíčka lisíčke samostalnik ženskega spola [lisíčka]

1.

navadno ekspresivno lisica, zlasti manjša

2.

ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid

3.

užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol; primerjaj lat. Cantharellus

3.1.

navadno v množini

4.

užitna goba rumenkaste barve z valovitim, podvitim klobukom lijaste oblike; primerjaj lat. Cantharellus cibarius; SINONIMI: iz biologije navadna lisička

STALNE ZVEZE: lijasta lisička, navadna lisička, siva lisička, žolta lisička
ETIMOLOGIJA: ↑lisica - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

lisják lisjáka samostalnik moškega spola [lisják]

1.

samec lisice

2.

ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisica

3.

konj rdečkasto rjave barve

FRAZEOLOGIJA: zvit kot lisjak
ETIMOLOGIJA: iz lis < pslov. *lisъ, nejasnega izvora - več ...

literárnost literárnosti samostalnik ženskega spola [literárnost]

1.

elementi, struktura literature

2.

lastnost česa, da ima elemente, strukturo literature

ETIMOLOGIJA: ↑literarni

literárnovédni literárnovédna literárnovédno pridevnik [literárnovédni]

ki je v zvezi z literarno vedo

ETIMOLOGIJA: iz ↑literarna ↑veda

lóden lódna samostalnik moškega spola [lódən]

trpežno tkano blago iz volne, zlasti za plašče, lovska oblačila, po izvoru iz Tirolske

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Loden, nejasnega izvora

lójtra lójtre samostalnik ženskega spola [lójtra]

1.

neformalno priprava za vzpenjanje ali sestopanje, navadno iz dveh enako dolgih pokončnih vzporednih letev s prečnimi klini, deščicami ali stopničkami

2.

znak iz dveh poševnih in dveh prečnih črtic; znak: #

2.1.

3.

neformalno seznam, razvrstitev posameznih enot po stopnjah, zaporedju, navadno po kvaliteti

4.

neformalno, ekspresivno suh, visok človek

FRAZEOLOGIJA: držati komu lojtro (pri čem)
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. srvnem. lǫiter = nem. Leiter < srvnem. leiter(e) = angl. ladder, prvotno *‛kar je prislonjeno’, k stvnem. *hlinēn ‛prisloniti’ - več ...

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

magnézij magnézija samostalnik moškega spola [magnézi]

mehka lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Mg

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Magnesium) iz novolat. magnesium, po tesalski pokrajini, gr. Magnēsía, bogati z rudninami - več ...

márčnica márčnice samostalnik ženskega spola [márčnica]

1.

užitna goba s sivkastim klobukom in debelim, krhkim mesom, ki raste spomladi; primerjaj lat. Hygrophorus marzuolus; SINONIMI: iz biologije marčna polževka

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑marec

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

markacíst markacísta samostalnik moškega spola [markacíst]

kdor vzdržuje planinske poti in jih označuje z markacijami

ETIMOLOGIJA: ↑markacija

matriarhát matriarháta samostalnik moškega spola [matrijarhát]

1.

družbena ureditev, v kateri imajo zlasti v družini vodilno vlogo ženske

2.

ekspresivno vodilna vloga žensk na določenem področju

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Matriarchat, angl. matriarchate, po zgledu ↑patriarhat tvorjeno iz lat. māter + tvorjenka od gr. árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...

medičína medičíne samostalnik ženskega spola [medičína]

iz čebelarstva sladka tekočina, ki se izloča iz cvetnih in izvencvetnih žlez medovitih rastlin in jo čebele nabirajo ter predelujejo v med

ETIMOLOGIJA: ↑medica

medovít medovíta medovíto pridevnik [medovít]

ki ima, daje medičino ali mano, iz katerih čebele izdelujejo med; SINONIMI: medonosen

ETIMOLOGIJA: ↑med

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mínigólf mínigólfa; in mini golf samostalnik moškega spola [mínigólf]

1.

golf, pri katerem se skuša žogico spraviti mimo ovir, čez grbine v luknje na manjših stezah; SINONIMI: mali golf

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z minigolfom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. minigolf, iz ↑mini + ↑golf

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

míšnica míšnice samostalnik ženskega spola [míšnica]

1.

past za miši in druge manjše glodalce; SINONIMI: mišelovka

2.

ekspresivno nevaren, težaven, brezizhoden položaj; SINONIMI: ekspresivno mišelovka

3.

dogajanje v literarnem ali uprizoritvenem delu, pri katerem se skuša ukaniti enega od likov; SINONIMI: mišelovka

4.

starinsko arzenik

ETIMOLOGIJA: ↑miš

móka móke samostalnik ženskega spola [móka]

1.

mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

1.1.

2.

prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem

STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mokríšče mokríšča samostalnik srednjega spola [mokríšče]

iz biologije življenjski prostor s plitvo stoječo ali počasi tekočo vodo, za katerega so značilne vodne, vlagoljubne vrste

ETIMOLOGIJA: ↑moker

múšnica múšnice samostalnik ženskega spola [múšnica]

1.

strupena goba z rdečim klobukom, pokritim z belimi krpicami, in obročkom na belem betu; primerjaj lat. Amanita muscaria; SINONIMI: iz biologije rdeča mušnica

2.

navadno v množini lističasta goba, ki zraste iz navadno belega ovoja; primerjaj lat. Amanita

STALNE ZVEZE: čokata mušnica, knežja mušnica, koničasta mušnica, panterjeva mušnica, pegasta mušnica, rdeča mušnica, rdečkasta mušnica, zelena mušnica
ETIMOLOGIJA: ↑muha - več ...

nacho nacha; tudi náčo samostalnik moškega spola [náčo]

1.

omaka, pomaka iz topljenega sira, masla, moke, mleka, začimb; SINONIMI: nacho sir

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z nachom 1.

STALNE ZVEZE: nacho sir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. nacho, prvotno (special) nachos, iz špan. Nacho's (especiales) ‛Načeva specialiteta’, po mehiškem natakarju Ignaciju Anayi

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

namízje namízja samostalnik srednjega spola [namízje]

izhodiščna delovna površina na zaslonu z osnovnimi elementi za upravljanje računalnika, elektronske naprave

STALNE ZVEZE: aktivno namizje, navidezno namizje, oddaljeno namizje, virtualno namizje
ETIMOLOGIJA: iz na mizi

nátrijev nátrijeva nátrijevo pridevnik [nátrijeu̯ nátrijeva nátrijevo]

ki je v zvezi z natrijem

ETIMOLOGIJA: ↑natrij

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

navigátor navigátorja samostalnik moškega spola [navigátor]

1.

kdor določa položaj vozila in ga usmerja glede na predvideno smer, cilj

2.

elektronska naprava ali program, aplikacija za tako določanje položaja in usmerjanje; SINONIMI: navigacija, navigatorka

3.

ekspresivno kar usmerja potek dogajanja in določa način razreševanja zlasti zapletenih, neprijetnih situacij

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Navigateur in frc. navigateur) iz lat. nāvigātor ‛morjeplovec, mornar’, glej ↑navigirati

njórka njórke samostalnik ženskega spola [njórka]

pingvinu podobna vodna ptica, ki živi na obalah severnih morij; primerjaj lat. Alcidae

STALNE ZVEZE: mala njorka
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. njȏrka, iz njòriti ‛potapljati se’, nar. različice od nòriti

novéla novéle samostalnik ženskega spola [novéla]

1.

pravni akt, s katerim se spreminja ali dopolnjuje drug veljavni pravni akt enake pravne moči

2.

krajše pripovedno delo z manjšim številom oseb, enim osrednjim dogodkom in navadno presenetljivim preobratom, navadno v prozi

3.

televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: telenovela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Novelle) iz it. novella ‛novica, novička, nekaj novega’, iz lat. novellus ‛nov, novcat’ iz novus ‛nov’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

novelíst novelísta samostalnik moškega spola [novelíst]

kdor se ukvarja s pisanjem novel

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Novellist, it. novellista, iz ↑novela

odcêjati odcêjam nedovršni glagol [otcêjati]

1.

odlivati počasi in v manjših količinah

2.

odstranjevati odvečno tekočino s počasnim odtekanjem

3.

v obliki odcejati se odtekati počasi in v manjših količinah

3.1.

v obliki odcejati se

ETIMOLOGIJA: ↑odcediti

ognjìč ognjíča samostalnik moškega spola [ognjìč]

1.

zdravilna rastlina z oranžnimi ali rumenimi cvetovi, suličastimi listi in dlakavim steblom; primerjaj lat. Calendula officinalis; SINONIMI: iz botanike vrtni ognjič

1.1.

;

SINONIMI:

vrtni ognjič

1.2.

STALNE ZVEZE: vrtni ognjič
ETIMOLOGIJA: ↑ogenj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

opánka opánke samostalnik ženskega spola [opánka]

1.

navadno v množini poletno obuvalo, navadno z ravnim podplatom, s paščki, jermeni; SINONIMI: sandal, sandala

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

sandal, sandala

2.

navadno v množini, zlasti na Balkanu nizko obuvalo iz živalske kože, usnja z ravnim podplatom, ki se navadno s paščki, jermeni zaveže čez gleženj

ETIMOLOGIJA: iz opanek = hrv., srb. òpanak < slovan. *opьnъkъ iz pslov. *opę́ti ‛opeti, pripeti, zapeti’, prvotno torej ‛obuvalo, ki se z jermeni priveže, pripne na nogo’ - več ...

opraševálka opraševálke samostalnik ženskega spola [opraševáu̯ka] tudi [opraševálka]

žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na brazdo drugega cveta

ETIMOLOGIJA: ↑opraševalec

ornitolóški ornitolóška ornitolóško pridevnik [ornitolóški]

1.

ki je v zvezi z ornitologi ali ornitologijo

ki je v zvezi z življenjskim prostorom ptic

ETIMOLOGIJA: ↑ornitologija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla]

1.

konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus

1.1.

2.

iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus

3.

podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji

4.

slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik

FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...

oslíček oslíčka samostalnik moškega spola [oslíčək]

1.

navadno ekspresivno osel, zlasti manjši; SINONIMI: navadno ekspresivno oslič

2.

igrača, model, ki predstavlja manjšega osla

STALNE ZVEZE: vodni osliček
ETIMOLOGIJA: ↑osel

parodíja parodíje samostalnik ženskega spola [parodíja]

1.

umetniško delo, ki na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnema drugo, navadno znano, pomembno umetniško delo, žanr

1.1.

1.2.

2.

ekspresivno kar je absurdno, nesmiselno; SINONIMI: slabšalno farsa

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Parodie in frc. parodie iz gr. parōidía ‛posmehljiva pesem, burka, parodija’, iz pará ‛poleg, proti’ + izpeljanka iz ōidḗ ‛petje, pesem, pesnitev’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

pésnik pésnika samostalnik moškega spola [pésnik]

1.

kdor se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: poet

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno poet

ETIMOLOGIJA: iz pesen ‛pesem’ < pslov. *pěsnь iz ↑peti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

péšec péšca samostalnik moškega spola [péšəc]

1.

kdor se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešak

2.

starinsko vojak, ki se bojuje peš; SINONIMI: pešak

STALNE ZVEZE: cona za pešce, hodnik za pešce, območje za pešce, prehod za pešce
ETIMOLOGIJA: ↑peš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

pitón pitóna samostalnik moškega spola [pitón]

velika nestrupena kača rjavkaste barve s svetlejšim ali temnejšim lisastim vzorcem po telesu, ki živi v Afriki in jugovzhodni Aziji; primerjaj lat. Python

STALNE ZVEZE: afriški piton, indijski piton, kraljevi piton, kraljevski piton, mrežasti piton, tigrasti piton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Python iz gr. Pȳthṓn, imena zmaja v obliki kače, ki ga je Apolon ubil pred Delfi, po kraju Pȳthṓ ‛Delfi’ - več ...

pláhtica pláhtice samostalnik ženskega spola [pláhtica]

1.

zdravilna rastlina s pahljačastimi vbočenimi listi z nazobčanim robom in drobnimi rumenkasto zelenimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Alchemilla xanthochlora; SINONIMI: planinska resa, iz botanike navadna plahtica

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna plahtica
ETIMOLOGIJA: ↑plahta

plazílec plazílca samostalnik moškega spola [plazíləc plazílca] in [plazíləc plazíu̯ca]

1.

mrzlokrvna žival z luskasto kožo, ki je pri premikanju s trebuhom blizu tal in navadno leže jajca; primerjaj lat. Reptilia; SINONIMI: iz zoologije reptil

2.

slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno hlapec

ETIMOLOGIJA: ↑plaziti

pléterski pléterska plétersko pridevnik [pléterski]

ki je v zvezi s kartuzijanskim samostanom v Pleterjah

STALNE ZVEZE: pleterska hruška
ETIMOLOGIJA: po kraju Pleterje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

plutáč plutáča samostalnik moškega spola [plutáč]

neužitna lesna goba s strukturo, podobo pluti; primerjaj lat. Phellinus

STALNE ZVEZE: sadni plutač
ETIMOLOGIJA: ↑pluta

po predlog [po]
I. z mestnikom

1.

izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja

izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij

3.

uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa

3.1.

3.2.

4.

uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa

4.1.

5.

uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa

5.1.

6.

uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa

6.1.

7.

uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa

8.

uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa

9.

uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom

1.

tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj

2.

izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon

1.

uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom

1.

izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...

počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]

1.

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti

1.1.

;

SINONIMI:

očistiti

FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati]

1.

dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku

2.

dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje

3.

ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov

ETIMOLOGIJA: ↑dedovati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

poganjálec poganjálca samostalnik moškega spola [poganjáləc poganjáu̯ca] in [poganjáləc poganjálca]

1.

kar pospešuje delovanje, razvoj česa

1.1.

2.

otroško kolo brez pedalov, ki se ga poganja z odrivanjem od tal; SINONIMI: poganjalček

ETIMOLOGIJA: ↑poganjati

pokriválo pokrivála samostalnik srednjega spola [pokriválo]

1.

izdelek za pokrivanje glave

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno kapa

2.

kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: ekspresivno kapa

2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑pokrivati

policíklični policíklična policíklično pridevnik [policíklični]

iz kemije v katerem so ogljikovi atomi razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v več obročev

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. polycyclisch, angl. polycyclic, iz gr. polý.. ‛več’ + ↑cikličen

pôlkmèt pôlkméta samostalnik moškega spola [pôu̯kmèt]

kdor se poleg kmetovanja poklicno ukvarja še s kako drugo dejavnostjo

ETIMOLOGIJA: = stcslov. polъ ‛polovica’, hrv. pȏl, srb. pȏ, rus. pól, češ. půl < pslov. *polъ < ide. *polHu-, tako kot stind. phálaka- ‛deska, lata’, alb. palë ‛plat, del’, lat. spolium ‛odrta koža, bojna oprava ubitega sovražnika’ iz *(s)pelH- ‛tolči, bíti, cepiti, ločevati ipd.’, prvotno ‛kar je razcepljeno, en del nečesa razcepljenega’ + ↑kmet

pôlšji pôlšja pôlšje pridevnik [pôu̯šji]

1.

ki je v zvezi s polhi 1.

ETIMOLOGIJA: ↑polh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

popularizácija popularizácije samostalnik ženskega spola [popularizácija]

1.

delovanje, proces, pri katerem kaj postane znano, priljubljeno pri razmeroma veliko ljudeh; SINONIMI: populariziranje

2.

delovanje, proces, pri katerem kaj postane razumljivo, dostopno razmeroma veliko ljudem; SINONIMI: populariziranje

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. popularization, frc. popularisation, glej ↑popularizirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

popularizírati popularizíram nedovršni in dovršni glagol [popularizírati]

1.

delati, da kaj postane znano, priljubljeno pri razmeroma veliko ljudeh

2.

delati, da kaj postane razumljivo, dostopno razmeroma veliko ljudem

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. popularisieren) iz frc. populariser iz ↑popularen

prašičerêja prašičerêje samostalnik ženskega spola [prašičerêja]

dejavnost, ki se ukvarja z rejo prašičev

ETIMOLOGIJA: iz reja prašičev

prislòv prislôva samostalnik moškega spola [prislòu̯ prislôva]

1.

iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno ob glagolu ter označuje okoliščine prostora, časa, vzroka in načina

1.1.

iz jezikoslovja

STALNE ZVEZE: časovni prislov, krajevni prislov, načinovni prislov
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. adverbium (iz lat. ad ‛pri, k’ + verbum ‛beseda’, ‛glagol’) iz ↑pri + ↑slovo v pomenu ‛glagol’, ker prislov v stavku navadno stoji ob glagolu in mu natančneje določa pomen; razvoj pomena ‛beseda’ > ‛glagol’ je pod vplivom lat. verbum ‛beseda’, kar kot jezikoslovni strokovni izraz pomeni ‛glagol’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

prvotísk prvotíska samostalnik moškega spola [pərvotísk]

1.

prva izdaja tiskanega dela

2.

iz bibliotekarstva knjiga, tiskana do vključno leta 1500; SINONIMI: iz bibliotekarstva inkunabula

ETIMOLOGIJA: ↑prvi + ↑tiskati

ptíčar ptíčarja samostalnik moškega spola [ptíčar]

1.

pes navadno s kratko ali srednje dolgo dlako in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na perjad

2.

kdor zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje ptice; SINONIMI: ornitolog

3.

nekdaj kdor lovi, prodaja ptice

STALNE ZVEZE: nemški kratkodlaki ptičar, nemški ptičar
ETIMOLOGIJA: ↑ptič

púpek púpka samostalnik moškega spola [púpək]

dvoživka z manjšo glavo, dolgim vitkim telesom, štirimi enako velikimi nogami in dolgim, ob straneh sploščenim repom; primerjaj lat. Pleurodelinae

STALNE ZVEZE: alpski pupek, navadni pupek, planinski pupek, veliki pupek
ETIMOLOGIJA: nejasno, morda sorodno s ↑pupa - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

razstrúpljanje razstrúpljanja samostalnik srednjega spola [rasstrúpljanje]

1.

proces, pri katerem se iz organizma, telesa ali njegovega dela odstranjujejo škodljive snovi ali se razgrajujejo; SINONIMI: razstrupljevanje

2.

proces, postopek, pri katerem se škodljive snovi, odstranijo od kod ali se razgrajujejo

ETIMOLOGIJA: ↑razstrupljati

résica résice samostalnik ženskega spola [résica]

1.

navadno v množini nit, trak kot okras na robovih oblačila, obuvala, tekstilnega izdelka; SINONIMI: resa

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

resa

2.

navadno v množini, iz medicine krajši, podolgovat izrastek sluznice

ETIMOLOGIJA: ↑resa

rúta1 rúte samostalnik ženskega spola [rúta]

1.

pokrivalo iz blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju; SINONIMI: rutica, rutka

1.1.

;

SINONIMI:

rutica, rutka

1.2.

STALNE ZVEZE: rumena ruta, trikotna ruta
ETIMOLOGIJA: = cslov. ruta ‛obleka’, nar. hrv., srb. rȕta ‛dlaka, cunja’ < pslov. *rűta iz ↑ruvati, prvotno torej ‛odtrgan kos tkanine’ - več ...

sardón sardóna samostalnik moškega spola [sardón]

1.

sardeli podobna morska riba s tankim modrikastim trupom in zašiljenim gobcem, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Engraulis encrasicholus; SINONIMI: inčun

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

inčun

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardone k ↑sardina

simfónični simfónična simfónično pridevnik [simfónični]

1.

ki je v zvezi s simfoničnim orkestrom

1.1.

simfonični orkester

2.

ki je v zvezi s simfonijo 1.

STALNE ZVEZE: simfonična pesnitev, simfonični orkester
ETIMOLOGIJA: prek nem. sinfonisch, symphonisch iz it. sinfònico, glej ↑simfonija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]

1.

mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem

1.1.

STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

sivína sivíne samostalnik ženskega spola [sivína]

1.

siva barva, lastnost sivega

1.1.

2.

ekspresivno kar je sive barve

3.

ekspresivno kar zaradi enoličnosti, neizrazitosti, nezanimivosti povzroča naveličanost, nezadovoljstvo, neugodje

ETIMOLOGIJA: ↑siv

skike skika samostalnik moškega spola [skájk]

1.

tekaški rolki podoben pripomoček, ki se pritrdi na obuvalo s pasovi

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi s skikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. skike, iz sk(ate) ‛drsalka’ + (b)ike ‛kolo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

smrdokávra smrdokávre samostalnik ženskega spola [smərdokáu̯ra]

ptica s perjanico, rdečkasto rjavim trupom, črno-belimi progastimi perutmi in dolgim, rahlo ukrivljenim koničastim kljunom; primerjaj lat. Upupa epops

ETIMOLOGIJA: ↑smrdeti + kavra ‛vrana’, po ljudskem prepričanju, da ima ta ptica nečisto gnezdo - več ...

sršén sršéna tudi sŕšen sršéna tudi sršèn sršéna samostalnik moškega spola [səršén] tudi [sə̀ršen] tudi [səršèn]

večja, osi podobna žuželka z rjavimi in rumenimi progami po glavi in oprsju; primerjaj lat. Vespa crabro

ETIMOLOGIJA: = cslov. srъšenь, hrv., srb. stȑšljēn, rus. šéršenь, češ. sršeň < pslov. *sьršę, iz ide. *k'r̥h2s-én- *‛glavata žival, žuželka z veliko glavo’, tako kot litov. širšuõ, sorodno z nem. Hornisse, angl. hornet, lat. crābrō ‛sršen’, iz ide. baze *k'erh2-s- ‛glava’ - več ...

stêklopihálec stêklopihálca samostalnik moškega spola [stêklopiháləc stêklopiháu̯ca] tudi [stêklopiháləc stêklopihálca]

kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem steklenih izdelkov z vpihovanjem zraka v stekleno maso; SINONIMI: manj formalno steklopihač

ETIMOLOGIJA: iz steklo pihati

stíh stíha samostalnik moškega spola [stíh]

1.

ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota kitice, ki obsega eno vrstico; SINONIMI: verz

1.1.

v množini

;

SINONIMI:

verz

2.

posamezna, navadno oštevilčena enota besedila v verskih knjigah; SINONIMI: verz

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. stíh iz gr. stíkhos ‛vrsta, bojna vrsta, vrstica, verz’ - več ...

strojepísje strojepísja samostalnik srednjega spola [strojepísje]

1.

stenografsko zapisovanje, urejanje besedil z računalnikom, pisalnim strojem

1.1.

ETIMOLOGIJA: iz strojepis iz ↑stroj + ↑pisati

šampinjón šampinjóna samostalnik moškega spola [šampinjón]

1.

lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni; primerjaj lat. Agaricus; SINONIMI: iz biologije kukmak

1.1.

;

SINONIMI:

kukmak

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Champignon iz frc. champignon ‛goba’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt]

1.

prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno

1.1.

2.

merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu

FRAZEOLOGIJA: zakopati talent
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf]

1.

krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: gomoljika

1.1.

;

SINONIMI:

gomoljika

2.

čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom

STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

teologíja teologíje samostalnik ženskega spola [teologíja]

1.

veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: bogoslovje

1.1.

STALNE ZVEZE: biblična teologija, dogmatična teologija, duhovna teologija, fundamentalna teologija, moralna teologija, negativna teologija, pastoralna teologija, politična teologija, sistematična teologija, teologija osvoboditve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Theologie in) lat. theologia iz gr. theología, iz gr. theós ‛bog’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’ - več ...

teropód teropóda samostalnik moškega spola [teropót teropóda]

iz paleontologije dinozaver, navadno mesojedi, s tremi prsti na nogah in dvonožno hojo; primerjaj lat. Theropoda

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. theropod, nem. Theropode, frc. théropode) iz nlat. theropodus iz gr. thḗr ‛zver’ + gr. poús ‛noga, stopalo’

testenína testeníne samostalnik ženskega spola [testenína]

navadno v množini živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka

ETIMOLOGIJA: ↑testen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

tragédija tragédije samostalnik ženskega spola [tragédija]

1.

drama, v kateri glavni junak zaradi neobvladljivih okoliščin, v spopadu z močnejšimi silami propade, je poražen; SINONIMI: žaloigra

2.

ekspresivno dogajanje, dogodek, ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja; SINONIMI: ekspresivno žaloigra

STALNE ZVEZE: moderna tragedija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tragödie in) lat. tragoedia iz gr. tragōidía iz tragōidós ‛traged, igralec tragedije’ iz trágos ‛kozel’ + tvorjenka od ōidḗ ‛pesem’ - več ...

trágično prislov [trágično]

1.

takó, da zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive posledice

1.1.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: Bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično.
ETIMOLOGIJA: ↑tragični

tŕska tŕske samostalnik ženskega spola [tə̀rska]

1.

odcepljen tanek, podolgovat kos lesa, navadno s hrapavo površino

1.1.

1.2.

2.

velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi, dvema podrepnima plavutma in svetlo progo vzdolž telesa; primerjaj lat. Gadus morhua; SINONIMI: polenovka

2.1.

;

SINONIMI:

polenovka

3.

iz zoologije velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma; primerjaj lat. Gadidae

4.

ekspresivno kdor je zelo vitek, suh ali se mu to pripisuje

FRAZEOLOGIJA: suh kot trska
ETIMOLOGIJA: = cslov. trěska ‛dračje, trske’, hrv. trijȇska ‛trska’, srb. tréska, rus. treská ‛polenovka’, star. in nar. tudi ‛trska, iver’, češ. tříska < pslov. *trěska ‛trska, drobir’ iz ↑treskati - več ...

urán urána samostalnik moškega spola [urán]

1.

težka radioaktivna kovina sive barve, kemijski element; simbol: U

1.1.

STALNE ZVEZE: obogateni uran, oplemeniteni uran, osiromašeni uran
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Uran iz nlat. uranium, po planetu Uran - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

V2 simbol

simbol za kemijski element vanadij

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. V, simbola za element ↑vanadij

vampír vampírja samostalnik moškega spola [vampír]

1.

bajeslovno bitje, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku

2.

manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Desmodontinae; SINONIMI: iz zoologije vampirski netopir

3.

ekspresivno človek ali stvar, ki koga izkorišča, mu jemlje energijo, moči

4.

ekspresivno žival, zlasti žuželka, ki sesa kri

STALNE ZVEZE: veliki nepravi vampir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vàmpīr = bolg. vampír, rus. upýrь, češ. upír, morda iz pslov. *ǫpyrъ iz *ǫ- ‛ne’ in *pyrъ ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]

organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma

STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...

vlákec vlákca samostalnik moškega spola [wlákəc]

1.

manjši vlak, zlasti za prevoz turistov

1.1.

;

SINONIMI:

cestni vlak, turistični vlak

2.

igrača, ki predstavlja vlak

3.

enostaven ples, pri katerem plesalci tvorijo premikajočo se kolono

STALNE ZVEZE: hitri vlakec, vlakec smrti
ETIMOLOGIJA: ↑vlak

volúhar volúharja samostalnik moškega spola [volúhar]

1.

podgani podoben glodalec z okroglo glavo in krajšim, kosmatim repom; primerjaj lat. Arvicola amphibius; SINONIMI: iz zoologije veliki voluhar

2.

slabšalno kdor zaradi lastnih koristi prikrito, zahrbtno komu škoduje

STALNE ZVEZE: veliki voluhar
ETIMOLOGIJA: nejasno, morda izpeljano iz pslov. *volъ oz. *voluxъ, kar je potrjeno v cslov. *voluxъ ‛volar’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

volúharica volúharice samostalnik ženskega spola [volúharica]

iz zoologije miši podoben glodalec s topim smrčkom in krajšim repom; primerjaj lat. Arvicolinae

STALNE ZVEZE: poljska voluharica
ETIMOLOGIJA: ↑voluhar

zobotrébec zobotrébca samostalnik moškega spola [zobotrébəc]

koničasta, navadno lesena paličica za odstranjevanje ostankov hrane med zobmi, za nabadanje hrane

FRAZEOLOGIJA: suh kot zobotrebec
ETIMOLOGIJA: iz ↑zob + tvorjenka od ↑trebiti

žábica žábice samostalnik ženskega spola [žábica]

1.

manjša žaba

2.

ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno bučka

3.

v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno, zlasti otroško oblačilo, ki pokriva tudi stopala

4.

manj formalno ključavnica s polkrožno ukrivljenim zgornjim delom, ki se pri zaklepanju zatakne v spodnjega

5.

manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žaba

6.

navadno v množini odboj vrženega kamna od vodne gladine

7.

navadno v množini, neformalno, ekspresivno športni klub, ekipa iz Ljubljane z okolico ali njun navijač

8.

iz glasbene umetnosti del loka za godala, v katerega je vpeta žima na strani, ki se jo drži pri igranju

STALNE ZVEZE: metati žabice
ETIMOLOGIJA: ↑žaba

živoródni živoródna živoródno pridevnik [živoródni]

iz zoologije ki v nasprotju drugimi vrstami plazilcev, dvoživk in rib koti žive mladiče

STALNE ZVEZE: živorodna kuščarica
ETIMOLOGIJA: ↑živ + ↑roditi