blato s, F
19,
coenum, blatu [str. 35a ];
coenum, blatu [str. 46a ];
illimis, et le, pres gline, pres
blata;
illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga
blata;
implicitus luto, poln
blata, v'blati, ali v'ṡagrèṡi povalan, obtizhen;
interlinire, s'blatam pomaṡati, ogarditi, pozmakati, omadeṡhiti, reṡmaṡati;
intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku
blatu;
lutamentum, -ti, s'blatom ṡydanîe, ali fraihanîe;
lutarius, -a, -um, kar
v'blati ṡhivy, ali prebiva;
lutensis, -se, ut lutensis piscis, po
blatu diſhezha riba;
luteus, -a, -um, is
blata ſturjen, ṡhout, bleid, gelbaſt;
luto inficere, oſtrofotati,
s'blatom ozmokati;
lutum, -ti, blatu;
oblimare, s'blatom, ali s'glino ṡamaṡati, ṡaſlipiti;
oesipum, -pi, ovzhji lein, tú
blatu, kateru ſe volne darṡhy;
oletum, -ti, zhloveṡku
blatu;
squalere, polhin
blata biti;
volutatus in luto, v'blati povailan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
britof m, F
4,
caemiterium, britof;
carnarium, meſniza: tudi na
britoffi koſtniza;
coemeterium, britof, kir ſe pokopavajo per cerquah;
sepulchretum, en
britof poln grobou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cediti se nedov., F
6,
ammoniacum, enu drevú, s'kateriga gummi
ſe zidy;
lentiscus, -ci, enu drivú, is kateriga
ſe zidy gumma, ali ſmola maſtix imenovana;
manare, ṡvèrati, kapati, ſliṡeiti,
ſe ziditi;
resina, -ae, ſmola, pilpoh, mazhkin mèd, vſe tú kar
ſe zidy. Gen:32;
resinosus, -a, -um, ſmolèn, poln ſmolè, s'kateriga ſmola
ſe zidy;
terebinthus, terpentinovu drivú, s'kateriga
ſe tajſta
[smola] zidy. 1.Reg:17.v.2;
prim. cedeoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cviblanje s, F
11,
ambiguitas, zviblanîe;
confluctari, zviblati,
v'zviblanîu biti;
dubiè, dubitanter, dubitatim, s'zviblanîam, negviſhnu;
dubiosus, -a, -um, poln
zviblanîa;
dubium, dubitatio, zvibel,
zviblanîe;
fluctuatio, nepokoi, ſem ter tiá miſlenîe, negmah,
zviblanîe;
fluctuosus, -a, -um, polhen valuvou, ali
zviblanîa;
haesitatio, haesitantia, zviblanîe;
indubitare, zviblati, inu
zviblanîe iméti;
perplexari, v'zviblanîe poſtaviti, ṡmamlen biti;
titubatio, titubantia, zviblanîe, omahovanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čas m, F
113,
ad tempus, na en
zhas;
aevum, tá vézhni, inu vſelei obſtojezhi
zhas;
aliquandiu, nékoliku
zhaſſa;
diutine, dolgu
zhaſſa;
eodem tempore, glyh tá
zhas, v'taiſtim
zhaſſu, ravnu v'tem
zhaſſu;
fertilia tempora, rodovitni
zhaſſi;
importunè, nikar ob pravim
zhaſſu, nedlèṡhnu;
intempestivè, nikár ob pravim
zhaſſu, ali zaitu;
intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim
zhaſſi;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi
zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interea, interim, interibi, v'tem
zhaſſu, tá
zhaṡ, v'mei tem;
interregnum, -ni, tá
zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga;
intra hoc tempus, v'mei tem
zhaſſu;
jocularis, -re, poln ſhale, inu kratkiga
zhaſſa;
nostro aevo, v'naſhim
zhaſſu;
solatium, tróṡht, krateh
zha7; statutis temporibus, ob odlozhnih
zhaſſih;
succisivum tempus, raven
zhas, ta
zhas kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani
zhas od potrébniga opravila;
tempestas, vremè, vihár,
zhaṡ, ali zait;
tempore oportuno, v'pravim
zhaſſú;
tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè, doba;
tempus diuturnum, dolg
zhas;
tempus futurum, prihodni
zhas;
tempus praesens, ſedanî
zhas;
tempus praeteritum, nékadanî
zhas;
trieteris, -dis, try leita dolg
zhas;
prim. počasu, sčasom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
feržmajt ž, F
4,
calumnia, ṡaṡhmaganîe, nedolṡhna kriva toṡhba,
ferṡhmait;
impiatus, -a, -um, pregréſhen, poln ſramote, inu
fershmaiti;
scoma, -tis, ena
ferṡhmait, ena nepridna beſſéda, ferṡhmagovanîe;
supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlezhi od jeṡe,
k'fershmaiti vun pahniti;
supplosio, taku zipatanîe, inu s'nogami telebanîe, inu od jeṡe, od
ferṡhmaiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
grob m, F
19,
aetas acta, vel exacta, tá preideozha ſtaroſt, katera vṡhè
v'grob lety;
bustum, en
grob, ali truga;
capularis, ſtariz, motoren, kateri vus
v'grób viſſi;
cenotaphium, en zhaſtni praṡin ṡmiſlen
grob, ali enu ṡnaminîe eniga
groba;
conchilium, tudi en
grób;
conditivum, grob;
conditorium, en
grób, ṡkramba;
crypta, -ae, en
grob, ṡherh;
epitaphium, piſmu na
grobi, ali verhu
groba;
heroum, heroi, en
grob ſturjen h'zhaſti ene ṡhlahtne perſone;
inferiae, -arum, po mertvih maſhe, offri ṡa mertve, marlizha
v'grob ſpravlenîe;
monimentum, vel monumentum, en ſpomyn, ſpominik,
grob;
sarcophagus, -gi, en mertvazhki
grob;
sepulchretum, en britof poln
grobou;
sepulchrum, -chri, grob;
tumulus, -li, grob, jama ṡa merlizha, kup;
tymbus, -bi, en
grob
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kameniten prid., F
6,
calculosus, kaminitin;
lapidosus, -a, -um, kameniten;
salebrae, -arum, kamenitni, neravni, oſtri pooti;
salebrosus locus, oſtru
kamenitnu meiſtu;
saxosus, -a, -um, kameniten, poln kamenîa;
via scabrosa, oſter, neravni,
kameniten poot
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kamenje s, F
23,
ansae ferreae, ṡheléṡne ṡvèẛe, s'katerimi ſe tú
kamenîe v'kup vṡame;
attae, -arum, ſhpizaſtu
kamenîe, ſhibre;
callitriche, -ches, callitrix, prúh, ali jama ẛa
kamenîe lamati;
cataplasma, flaiſhter,
s'kamenîa, ali zégla;
chodchod, ṡhlahtnu
kamenîe;
deformata in lapidibus, na
kamenîe popiſſana: 2.Cor:ṡ;
elapidare, kamenîe ſtreibiti, pobrati, vun vreizhi;
elevare lapides, po
kamenîe poſsegati, inu vsdigovati;
lapidatio, s'kamenîam poſſipanîe;
lapidatus, s'kamenîam poſſút;
maceria, -ae, vel maceries, -ei, en ſúh ṡyd, graja
s'kamenîa ſturjena;
illedere saxis, na
kamenîe tarzhiti;
lapidare, s'kamenîam poſſipati, poſſuti, kamenovati;
lapidator, kateri
s'kamenîam poſſiple, ali luzha;
latomus, -mi, kateri
kamenîe lama, ali ſeika;
oniscus, -ci, praſizhiza ſiva ... ſe naide pod léſſam, ali pod
kaminîam kir je faihtnu;
rudetum, -ti, meiſtu, na katerim doſti ſtariga zégla, inu
kamenîa resbytiga leṡhy;
rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali
kamenîa;
saxatiles pisces, ribe v'mei
kaminîam lovlene;
saxifragium, -gÿ, vel saxifraga, -ae, enu ṡeliṡzhe, kateru je kiſſilu, per murju v'mei
kaminîam raſte;
saxosus, -a, -um, kameniten, poln
kamenîa;
suffrenatio, mozhnu
s'kamenîam veṡanîe v'kupai v'enim ṡydi;
viam lapidibus sternere, poot
s'kamenîam poflaiṡhtrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kratek prid., F
39,
breviare, okratiti,
kratku ſturiti;
breviarium, kratki ẛapopadik;
brevis, kratek;
curtus, -a, -um, kratik, maihin;
improcerus, -a, -um, kratek, nedolg, niṡek;
jocularis, -re, poln ſhale, inu
kratkiga zhaſſa;
perbrevis, -ve, cilú
kratik;
periocha, -ae, enu
kratku ṡapopadenîe, ena
kratka ſuma ene rizhy;
visus brevis, kratki pogled
- krajši , decurtare, obkratiti, kraiſhe ſturiti
- najkrajši , F2, bruma, tá narkraiſhi dán, kadar ẛyma ṡazhne; solstitium, -tÿ, ſonza vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali tá nardalſhi dán v'leiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kreg m, F
9,
adjurgium, -gÿ, krég, ardria;
contentio, arvanîe,
krég, ardria, prepiranîe;
diſsensio, ṡuparnoſt, ardria, ẛmiſhnîava, neṡloshnoſt,
kreig, neṡglihanîe, neṡkladnoſt;
exprobratio, ozhitovanîe,
krég, ſponaſhanîe;
jurgium, kreig, ardria, ṡvada;
lis, litis, litigium, pravda,
kreig;
objurgatoria epistola, lyſt poln
kréga;
pacatus, -a, -um, tyh, myrán, pokojen, pres
kréga;
rixa, -ae, ardria,
krég, ṡdraṡhba, prepiranîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kri ž, F
38,
anostomasis, kry tezhe,
kry pluvá, ṡhila pozhi;
conchilium, tá riba v'kateri
kryi ſe ſhkarlat namaka;
exangnius, pres
krýi, pres pameti;
incruentus, -a, -um, nekryván, pres
kryi;
lacteolus, -a, -um, lacteolae puellae, diklizhi beili kakòr
kry inu mléku;
melancholicus, -a, -um, polhen takeſhne
kryvi, klavoren;
pelicanus, -ni, tyza Pelikán, kateri s'ſvojo
kryvjo ſvoje mlade pita;
pituita, -ae, tá voda
v'kryvi;
sangvineus, -a, -um, krvau, kryvau, polhin
kryi;
sangvinolentus, -a, -um, obiln
s'kryvjó, poln
kryi;
sauciatus, -a, -um, vel saucius, -a, -um, ranîen, ṡbyen, do
kryvi pobyen;
vulnus, -ris, ena rana, ṡhlák do
kryi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
list m, F
21,
bullae indulgentiarum, lyſtuvi, piſma ẛa odpuſtke;
commeatus, -us, derlabnoſt, poſpert ritne
liſt [poznejši pripis neznane roke] od viſhiga na voiṡki;
dare litteras ad aliquem, enimu
lyſty piſſati, poſlati;
diploma, Papeshou oblaſtni
lyſt, ali Ceſſarṡku piſmu, kateru kakovo múzh ima;
epistola, lyſt;
feciales, -lium, eni ſli nékadai, s'mei teh duhovnih ṡvoleni, kateri ſo ſovraṡhnikom tá
lyſt tega odpovédanîa noſſili;
folium, -lÿ, lyſt, lyſtje;
formularius, et formularis, kateri piſma,
lyſty nareja, en Copyſt;
instrumentum dotale, ṡhenitni
lyſt;
libellus repudÿ, lozhni
lyſt v'mei ṡakonṡkimi;
libellus supplex, ena suplica, proſhnîe
lyſt;
litterae, -arum, lyſty, piſma;
mandatum, -ti, en ṡavkaṡni
lyſt;
objurgatoria epistola, lyſt poln kréga;
reversale, -lis, lyſt od napuſodo vṡetjá,
lyſt ſpoṡnanîa te prejete rizhy;
symbolum, -li, poſpirtiv, ali ſpremlou
lyſt;
syngrapha, -ae, rokè piſmu, ali dolṡni
lyſt;
tablinum, -ni, tabularium, -rÿ, ſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa
lyſty, inu piſma hraniti;
testamentum solenne, tá prau ſturjeni ſhafftni
lyſt;
y. in medio dictionis pronunciatur, ut i, ut syn, lyſt, ſydat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
obilen prid., F
18,
copiosus, -a, -um, obilni, bogat;
Ephrata, obilna. Psal:131;
exhuberare, cilu
obilen biti, preobilovati;
huber, -ris, rodoviten,
obilen;
huberior spes, enu
obilnu vupanîe;
impescere, ṡhivino puſtiti
v'obilnim ṡhiti, ali arṡhi paſti, inu objeſti;
largitas, daratlivoſt, radudajanîe,
obilnu dajanîe;
largus, -a, -um, obiln, preſtrán, ſhirók;
locuples, -tis, bogat,
obiln;
opulentum opsonium, ſylnu
obilnu kuplene ṡhpiṡhe;
percopiosus, -a, -um, cilú doſti, ſylnu
obilni;
pereloquens, cilú dobru ṡgovoren,
obilen s'zhednim govorjenîam;
plenus, -a, -um, poln, polhin,
obilin;
ponderosus, -a, -um, teṡhák, dobre vage, ali
obilne;
redundare, zhes jiti, obilnovati,
obilnu biti;
sacoma, -matis, ena gviſhna mèra, ali vaga, ṡlatá vaga,
obilna vaga;
sangvinolentus, -a, -um, obiln, s'kryvjó, poln kryi;
scatare, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vreti, k'viṡhku kipeiti,
obilnu iméti. Exod:16.v.20
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
obtičen del., implicitus luto, poln blata, v'blati, ali v'ṡagrèṡi povalan,
obtizhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
polhen prid., F
92,
consceleratus, -a, -um, polhen pregréhe, pregréſhin;
glariosus, -a, -um, peṡzhen,
polhen peiṡka;
marmorosus, -a, -um, kar je marbelſtani glyh, ali terd, kakòr marbelſtain, ali
polhinu marmel kamena;
nivosus, -a, -um, polhen ſnigá;
pampinosa vitis, terta vinṡka
polhena lyſtja;
pisculenta aqua, polhina voda rib;
plenus, -a, -um, poln,
polhin, obilin;
plumbosus, -a, -um, polhin ſvinza;
senticetum, -ti, enu meiſtu
polhinu ternîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
poln prid., F
31,
aestuosus, vrózh,
puln vrozhuſti;
astrifer, poln ṡvéṡd, ṡvésdnoſhai;
copiosa civitas, méſtu vſiga
polnu;
plenilunium, -ÿ, polna luna, ali meſſiz, ṡzhyp;
plenus, -a, -um, poln, polhin, obilin;
somno gravatus oculus, okú
polnu drémute;
urbs turrita, enu méſtu
polnu turnou;
prim. polhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
povaljan del., F
3,
implicitus luto, poln blata, v'blati, ali v'ṡagrèṡi
povalan, obtizhen;
tabefactus, zerschmolzen, respuszhen, restoplen, reſtajan/ reſtajen,
povalan. Judith:14;
volutatus in luto, v'blati
povailan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pregrešen prid., F
15,
consceleratus, -a, -um, polhen pregréhe,
pregréſhin;
criminalis causa, pregréſhna toṡhba;
criminosus, -a, -um, tadlaſt,
pregréſhin;
diluvium, gréſhna ali
pregréſhna povudnîa;
facinus, -oris, tudi enu
pregreſhnu djanîe, ena ſramotna pregréha;
flagitiosus, -a, -um, pregréſhen, polhen pregréhe;
impiatus, -a, -um, pregréſhen, poln ſramote, inu fershmaiti;
impius, Boganeroden,
pregréſhen, pregréſhnik;
inferre crimen alicui, enimu kai pregréſhniga naloṡhiti;
lasciviare, vel lascivire, hotliu, inu
pregréſhin biti;
maleficium, -cÿ, zupernia, ſylnu
pregréſhnu déllu;
periniquus, -a, -um, ṡlu nepravizhin, inu
pregréſhin;
scelestum facinus, enu gardu
pregréſhnu djanîe;
thorus incestuosus, neṡakonṡka lega,
pregréſhna poſtila;
vitiosus, -a, -um, pregréſhin, ṡkaṡhen, hudobin, fólṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
puln gl. poln
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
smola ž, F
21,
euphorbia, vel euphorbium, mazhkin mèd, ali
ſmola eniga neṡnaniga dreveſſa;
galbanus, -ni, ena ſorta neṡnane
ſmolè ṡa arznio;
gummi, guma,
ſmola na drevji;
hadrobolum, -li, ena ſorta Gumme, ali
ſmolè;
mastiche, -ches, maſtix,
ſmola;
pix, -cis, ſmola;
resinosus, -a, -um, ſmolèn, poln
ſmolè, s'kateriga
ſmola ſe zidy;
zopiſsa, ſmola doli od morṡkih ladji ſpraṡkana, inu s'vuṡkam ṡmeiſhana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
smolen prid., F
6,
opapanax, -cis, ṡeliṡzhe v'Lidÿ inu Macedonÿ, is korena nareiṡaniga tezhe vunkai en
ſmolèn ṡhonfft;
picea, -ae, ena ardezha, ali
ſmolena ſmreika;
piceus, -a, -um, zhern, inu popadajezhi kakòr ſmola,
ſmolèn;
piſsalaeon, ſmolenu olie;
resinosus, -a, -um, ſmolèn, poln ſmolè, s'kateriga ſmola ſe zidy;
teda, -ae, ena bakla,
ſmolene terskè od ſmreik, garleviza is ſmogura tarṡzheniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
šala ž, F
17,
austerè, oſtru, pres
ẛhaale;
calophanta, -ae, ſhpotliviz, ferṡmagoviz, kateri
v'ſhali ferṡhmaguje;
facetiae, ſhavkova govorjenîa,
ſhale;
jocus, -ci, ſhala;
jocularis, -re, poln
ſhale, inu kratkiga zhaſſa;
obludere, ſhalo ſi
ſhalo odverniti, s'eno
ſhalo ſe pruti ſhaliti,
ſhalo ſi
ſhalo na pruti priti;
sales, -lis, ſhala, ſherzanîe;
scurrilis jocus, lotarṡka, inu preſherna
ſhala;
scurrilitas, preſhernoſt, neſramna
ſhala;
seriè, vel seriò, pres
ſhale, riſnizhnu, nalaṡh;
serius, -a, -um, riſnizhin, preṡ
ſhale
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zagrez m, implicitus luto, poln blata, v'blati, ali
v'ṡagrèṡi povalan, obtizhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zvezdnošaj m, astrifer, poln ṡvéṡd,
ṡvésdnoſhai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.