čipíranje -a s (ȋ)
označitev živali z mikročipom, na katerem je številka, s katero je mogoče najti podatke o lastniku: obvezno čipiranje mladičev; čipiranje psov; Čipiranje je poseg, ko strokovna oseba psu, mački in drugim živalim pod kožo injicira mikročip E čipírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

intervénca -e ž (ẹ̑)
1. dejanje, ukrep, s katerim se (odločilno) vpliva na potek česa; intervencijaSSKJ, posegSSKJ, poseganjeSSKJ: končati intervenco; državna intervenca; vojaška intervenca; Interventni zakon najbrž bo učinkovit, čeprav gre za precej pozno intervenco
2. dejanje, ukrep kake države, s katerim se (odločilno) vpliva na notranje ali zunanje zadeve druge države; intervencijaSSKJ, vmešanjeSSKJ: oborožena intervenca; intervence na ozemlju drugih držav; Neposredno je začutil vojno in po pogovoru z nama pretresen začel klicati svoje kolege zunanje ministre in pripravljati intervenco E nem. Intervenz iz (↑)intervéncija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

intervéncija -e ž (ẹ́) 
  1. 1. navadno s prilastkom dejanje, ukrep, s katerim se (odločilno) vpliva na potek česa, poseg(anje): intervencija družbenih forumov je bila v tem primeru nujna; na tekmi ni šlo brez sodnikove intervencije; hitra, pravočasna intervencija policije / publ. zaradi takojšnje intervencije gasilcev škoda ni bila velika pomoči, nastopa
    // publ. kirurška intervencija operacija
     
    ekon. državna intervencija na deviznem trgu; intervencija na tržišču povečanje ponudbe ali povpraševanja zaradi znižanja ali zvišanja tržne cene
    // posredovanje, prošnja, priporočilo: službo je dobil šele po mnogih intervencijah; osebna, uspešna intervencija
  2. 2. dejanje, ukrep kake države, s katerim se (odločilno) vpliva na notranje ali zunanje zadeve druge države, vmešanje: izzvati, obsoditi intervencijo; nasilna, tuja intervencija / oborožena, vojaška intervencija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

intervencionízem -zma (ī) publ. poseg(anje), posredovanje: zunanji intervencionizem je v podjetjih močno vplival na spremembo kadrovske politike / državni intervencionizem
 
ekon. ekonomski intervencionizem poseganje državne uprave v gospodarstvo
// vmešanje, vmešavanje v notranje ali zunanje zadeve druge države: revolucija je potekala brez intervencionizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

invazíven -vna -o prid. (ȋ) med.
1. ki se nanaša na vdor, navadno mikroorganizmov, v veliki množini v telo: Salmonela je invaziven mikroorganizem, ki se lahko iz črevesja s krvjo razširi do drugih organov
2. ki se nanaša na vraščanje, prodiranje kakega tkiva v drugo tkivo: invazivni rak materničnega vratu; Histološke analize so pokazale, da gre za zelo invazivne tumorje
3. ki se nanaša na prodor v telo z instrumentom: invaziven poseg; V želji, da bi odpravili potrebo po anesteziji in bolnišničnem zdravljenju ter skrajšali nezmožnost za delo, so zdravniki razvili številne manj invazivne metode zdravljenja krčnih žil E agl. invasivesrfrc. invasif < srlat. invāsīvus iz invadere 'vdreti, napasti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kirúrški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kirurge ali kirurgijo: kirurška odstranitev dela telesa / kirurški instrumenti; kirurške rokavice / kirurški poseg operacija
// kirurški kongres; kirurško zborovanje / zdravi se na kirurškem oddelku; kirurška klinika
 
med. kirurški nož; kirurška nit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

laparoskopíja -e ž (ȋ) med.
poseg, pri katerem se skozi droben rez v trebušnem predelu vstavi instrument, ki omogoči pregledovanje, operacijo trebušnih organov, zlasti v ginekologiji: opraviti laparoskopijo; poseg z laparoskopijo; Laparoskopija omogoča dokončno diagnozo in hkrati tudi kirurški način zdravljenja E nlat. laparoscopia iz gr. lapárā 'mehki del telesa med rebri in boki' + skopía 'opazovanje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

odgovóren -rna -o prid., odgovórnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. v povedni rabi dolžen sprejeti sankcije, dati opravičilo
    1. a) če kaj ne ustreza normam, zahtevam, ima negativne posledice: ne more biti odgovoren za dejanja drugih; starši so odgovorni za mladoletne otroke pred oblastjo; za svoje početje ste sami odgovorni / kdo je odgovoren za kvaliteto izdelkov jamči
      // odgovorni urednik urednik, ki je ob pogojih zakona odgovoren za informacije v časopisu
    2. b) če se z zaupano osebo, stvarjo zgodi kaj negativnega: za izposojeno knjigo je odgovoren tisti, ki si jo izposodi; učitelj je odgovoren za otroke, ki jih pelje na izlet
      // dolžen skrbeti za prevzeto obveznost, uresničitev kake naloge: dve šolski leti je bil odgovoren za knjižnico; bil je odgovoren za organizacijo osvobodilnega gibanja na tem področju; starši so odgovorni za otrokov razvoj
      // ki je v takem odnosu do česa negativnega, kot bi bil povzročitelj, storilec: ne bomo mi odgovorni, če se vam bo kaj pripetilo; ne čuti se odgovornega za nesrečo / za nastali položaj so delali odgovorne druge sodelavce
  2. 2. ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve, dolžnosti: novi vzgojitelj se mu je zdel zelo odgovorna oseba / odgovoren odnos do ljudi; spodbujati k odgovornemu delu / v tem trenutku je potrebna odgovorna odločitev premišljena, trezna
  3. 3. ki zaradi pomembnosti, posledic zahteva veliko znanje, skrbnost: operacija je odgovoren poseg; zaupali so mu odgovorno nalogo; opravlja zelo odgovorno delo / imeti dovolj strokovnjakov tudi za najbolj odgovorna mesta
  4. 4. v povedni rabi ki je v takem odnosu do koga, da mu mora dajati pojasnilo, utemeljitev za svoje delo, ravnanje: izvršilni organi so odgovorni skupščini; žena je bila v preteklosti odgovorna možu / kritik je odgovoren pred ustvarjalcem
  5. 5. publ. pooblaščen, pristojen: obrniti se na odgovorni forum; odgovorni organi; stiki z odgovornimi predstavniki
    // vodstven, vodilen: odgovorni krogi v stranki; zavzemati odgovorne položaje v organizaciji
    ● 
    ekspr. z glavo ste odgovorni za njegovo življenje usmrčeni boste, če se mu bo kaj zgodilo
    ♦ 
    jur. odgovorna oseba oseba v delovni ali kaki drugi organizaciji ali uradna oseba, ki je odgovorna za morebiten gospodarski prestopek ali kaznivo dejanje; kazensko odgovorna oseba oseba, ki je po določilih zakona odgovorna za kaznivo dejanje; psih. človek je odgovorno bitje sposoben zavestno sprejemati posledice svojih odločitev, ravnanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

posèg -éga (ȅ ẹ́) 
  1. 1. glagolnik od poseči posežem: pri posegu na polico je padel s stola
  2. 2. navadno s prilastkom dejanje, s katerim se odločilno vpliva na potek česa: nepremišljeni posegi v naravo; s takim posegom je hotel preprečiti najhujše / poseg družbenih forumov je bil v tem primeru nujen / poseg s škarjami / različni administrativni posegi; vojaški poseg je bil neuspešen / kirurški poseg operacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

poséžek -žka (ẹ̑) redko poseg: uspešen posežek v boj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rádiokirurgíja -e [radijokirurgija] ž (ā-ȋ) med.
neinvazivna metoda zelo natančnega obsevanja možganskih tumorjev z več smeri hkrati: Na terapijo z radiokirurgijo pošlje nevrokirurg ali onkolog bolnika s tisto bolezensko sliko, ki je za poseg primerna E nem. Radiochirurgie, frc. radiochirurgie iz (↑)radio…2  + (↑)kirurgíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

samovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: bil je trmast in samovoljen človek; samovoljen deček; samovoljna ženska
// ki vsebuje, izraža tako ravnanje: samovoljen poseg, ukrep; to je bilo samovoljno dejanje / samovoljni sklepi / samovoljna prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

svojevóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: svojevoljen in trmast človek; ta ženska je zelo svojevoljna
// ki vsebuje, izraža tako ravnanje: svojevoljen poseg, ukrep / svojevoljna prekinitev dela samovoljna prekinitev dela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

šókterapíja -e ž (ọ̑-ȋ) ekspr.
nenaden, skrajen, močen poseg, ukrep za reševanje kakega problema: politična šokterapija; Milijoni se ga bodo spominjali predvsem po njegovi šokterapiji, s katero je s sprostitvijo cen državo pahnil v inflacijsko spiralo, ki je prebivalcem z devalvacijo valute čez noč pogoltnila vse prihranke E agl. shock therapy iz (↑)šók in (↑)terapíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zdravníkov -a -o prid. (í) nanašajoč se na zdravnika: ponesrečenec je do zdravnikovega prihoda izkrvavel / zdravnikova ordinacija / bolezen je zahtevala zdravnikov poseg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zdrávstven -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zdravje ali zdravstvo: imeti zdravstvene težave; slabo zdravstveno stanje / zdravstvene razmere na ogroženem področju / zdravstveni poseg; zdravstvena vzgoja, zaščita; zdravstveno varstvo / zdravstveni priročnik; zdravstvena knjižica dokument o zdravstvenem zavarovanju z najvažnejšimi podatki o zdravljenju; zlasti prva leta po 1945 zdravstvena kolonija; zdravstveno spričevalo zdravniško spričevalo; zdravstveno zavarovanje / zdravstveni delavec, strokovnjak; zdravstvena služba / zdravstveni dom; zdravstvena postaja, ustanova; srednja zdravstvena šola
 
publ. ni mogel priti iz zdravstvenih ozirov, razlogov zaradi bolezni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Število zadetkov: 16