baptístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na baptiste: baptistični pridigar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fanátičen -čna -o prid. (á) poln fanatizma; zagrizen, prenapet: fanatičen pridigar; fanatičen pristaš stranke / fanatično sovraštvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

léca -e ž (ẹ́) star. prižnica: iti na leco; pridigar na leci
 
star. v nedeljo so ju vrgli z lece bila sta oklicana, na oklicih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lútrovec -vca (ú) nav. ekspr. protestant, evangeličan: tamkajšnji prebivalci so bili deloma katoličani, deloma lutrovci
 
rel. pridigar je bil lutrovec, ne pa pristaš flacianizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

metodístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na metodiste: metodistična cerkev / metodistični pridigar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

predikánt -a (ā á) v protestantskem okolju, nekdaj kdor poklicno ali nepoklicno pridiga, pridigar: predikanti so takrat morali zapustiti deželo / protestantski predikant

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prenapéti -pnèm dov., prenapél; nam. prenapét in prenapèt (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. preveč napeti: struno je prenapel, pa se je strgala / ekspr. vsakdanji veliki napori so mu prenapeli živce / dirigent je prenapel tempo izvedbe; pren., ekspr. prenapel je njihovo potrpljenje
     
    knjiž., ekspr. v svojih zahtevah je lok, strune prenapel preveč je zahteval
  2. 2. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: prenapeti trditev; zadevo je prenapel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prídigar -ja (í) 
  1. 1. rel. duhovnik, ki pridiga: poslušati pridigarja / biti dober pridigar znati dobro pridigati
    // v protestantskem okolju kdor poklicno ali nepoklicno pridiga: popotni pridigar; izgon protestantskih pridigarjev; Dalmatin je dobil službo pridigarja v Ljubljani
  2. 2. ekspr., s prilastkom kdor se zavzema za kako idejo, nazor: ideološki pridigarji; biti pridigar morale; pridigar proti alkoholizmu
    ● 
    ekspr. poznali so ga, da je pridigar da rad (vsiljivo) daje nauke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prídigarica -e ž (í) ženska oblika od pridigar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

propóvednik in propovédnik in propovedník -a (ọ̑; ẹ̑; í) zastar. pridigar: poslušati propovednika
● 
publ. propovednik naprednih idej glasnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Število zadetkov: 10