angléžiti -im nedov. -en -ena; angléženje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/ kaj ~ imena slovenskih podjetij; poud. Rad ~i |govori angleško|angléžiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Prvotni prebivalci se ~ijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
cartáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; cartánje; (-àt) (á ȃ) neknj. pog. koga ~ otroka razvajati, ljubkovaticartáti se -ám se (á ȃ) neknj. pog. Fantek se še vedno rad ~a pestuje, ljubkuje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
címprati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; címpranje (ȋ) neknj. ljud. kaj V prostem času rad kaj ~a dela, sestavlja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
crkljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; crkljánje; (-àt) (á ȃ) neknj. pog. koga ~ otroke ljubkovati, razvajati; ~ otročička v naročju pestovati, ljubkovaticrkljáti se -ám se (á ȃ) neknj. pog. Ta otrok se rad ~a pestuje, ljubkuje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
crkljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) neknj. pog. ~ otrok |ki se rad ljubkuje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
cúkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cúkanje (ú ȗ) knj. pog. koga za kaj očeta ~ ~ rokav potegovati; knj. pog. cukati kaj iz česa ~ nitke iz blaga puliti, vleči; avt. žarg. Motor ~a sunkovito vleče; lov. žarg. Riba ~a prijema; brezos., knj. pog. cukati koga ~a me v rami trga me, kljuva micúkati ga -am ga (ú ȗ) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|cúkati se -am se (ú ȗ) knj. pog. za kaj Otroci se ~ajo za bombone pulijo, prerivajo; knj. pog. cukati se z/s kom Fant se rad ~a z vrstniki pretepa, ruje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
cúzati -am nedov. -ajóč -áje; -an -ana; cúzanje (ȗ) knj. pog. sesati: kaj Otrok ~a prst; poud. Rad ~a vino |pije|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
črtéti -ím nedov. čŕti -íte -èč -éča; -èl/él -éla, -èn -êna; črtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. sovražiti, ne imeti rad
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
deformírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deformíranje (ȋ) koga/kaj ~ obraze na sliki skaziti, iznakaziti; Pritisk je deformiral železne plošče |preoblikoval|deformírati se -am se (ȋ) Les se rad ~a |spremeni obliko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovatidélati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dívji -a -e; bolj ~ (í) ~ lovec; zelo ~; poud.: ~ dir |zelo hiter|; Otroci so preveč ~ |neugnani, razposajeni|; ~e barve |čudne, nenavadne|; ~a jeza |zelo huda|; divji na koga/kaj biti ves ~ ~ sina |zelo jezen|; biti ves ~ ~ meso |zelo rad ga jesti|dívje -ega s, pojm. (í) imeti kaj ~ega v svoji naravidívjost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dlakocépiti -im nedov. dlakocépljenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) poud. Rad ~i |razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
dobrojédec -dca m z -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor rad dobro je|dobrojédka -e ž, člov. (ẹ̑) poud.dobrojédčev -a -o (ẹ̑) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
drúge kráti drug. čas. prisl. zv. (ȗ á) star. drugikrat: ~ ~ je rad govoril, zdaj pa molči; ni bil tako vesel kakor ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
féding -a m, pojm. (ẹ̑) rad. ~i motijo televizijski sprejem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
fotografírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fotografíranje (ȋ) koga/kaj ~ pokrajino; Rad ~afotografírati se -am se (ȋ) Si se že fotografiral
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
francozováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; francozovánje; (-àt) (á ȗ) Zelo rad ~uje |govori francosko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
glédati -am nedov. glèj/glêj glêjte, star. glédi -te, -ajóč, -áje; -an -ana; glédanje; (-at) (ẹ́ ẹ̑)
1. koga/kaj ~ film; Zakaj me tako čudno ~aš; ~ slike ogledovati; poud.: Tega početja ne morem več ~ |prenašati, trpeti|; postrani ~ koga |ne marati ga|; Glej ga, tamle gre |izraža opozorilo|; Glej ga, ti si |izraža presenečenje|; knj. pog. Glej ga, kako ti zna |izraža navdušenje, veselje|; gledati na koga/kaj Kako ~aš ~ svoje delo; poud.: ~ samo na dobiček; ne ~ ~ stroške; Zelo ~a ~ obleko; ~ ~ vsak tolar |biti zelo varčen|; knj. pog. gledati po kom Dekle že ~a ~ fantih |kaže zanimanje zanje|; knj. pog. gledati za kom Rad ~a ~ ženskami
2. ~ in nič videti; Iz žepa mu ~a steklenica |moli, štrli|; Šola ~a na jug |je z licem obrnjena|; lepo, prijazno ~; poud.: črno ~ |biti jezen|; ~ kakor tele v nova vrata |zelo neumno, začudeno|; ~ kakor miš iz moke |s priprtimi očmi|glédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud.: Rada se ~ata |zaljubljena sta drug v drugega|; ~ata ~ kakor pes in mačka |sovražita se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
godrnjáč -a m z -em člov. (á) poud. |kdor (rad) godrnja|; živ., poud. |medved|godrnjáčka -e ž, člov. (ȃ) poud.godrnjáčev -a -o (ȃ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
gospóditi -im nedov. gospódenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) neobč., poud. |delati se gospoda|: V mestu rad ~igospóditi se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) neobč., poud. |postajati gospod|: Kmetje in delavci se ~ijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
grajàv -áva -o in grájav -a -o (ȁ á á; á; ȃ) |ki rad graja|grajávost -i in grájavost -i ž, pojm. (á; á; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
hahljávec -vca m s -em člov. (ȃ) poud. |kdor se rad smeje|hahljávka -e ž, člov. (ȃ) poud.hahljávčev -a -o (ȃ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
hudímansko mer. prisl. (í) olepš. |hudičevo|: ~ rad bi šel tja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
igráčkar -ja m z -em člov. (ȃ) poud. Ta otrok je velik ~ |se rad igra|igráčkarjev -a -o (ȃ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
igráčkast -a -o; bolj ~ (á) manjš. ~ pladenj; poud. ~ otrok |ki se rad igra|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ikonoskóp -a tudi ikonoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) rad. |snemalna elektronka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
iz [poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
izpŕsiti se -im se dov. -en -ena; izpŕsenje (ŕ ȓ; ȓ) vzravnati se in se izprsiti; poud. Pred tovariši se rad ~i |se pobaha, postavi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
jokávec -vca m z -em člov. (ȃ) poud. mali ~ |otrok, ki rad joka|; slabš. |malodušen, črnogleden človek|jokávka -e ž, člov. (ȃ)jokávčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
júhar -ja m z -em člov. (ȗ) poud. |kdor rad je juho|júharica -e ž, člov. (ȗ) poud.júharjev -a -o (ȗ) poud.júharičin -a -o (ȗ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
kanál -a m (ȃ) morski ~; ~ za izsuševanje; obcestni ~ obcestni jarek; poud. obveščati po skrivnih ~ih |zvezah|; anat. hrbtenični ~; rad. oddajati na tretjem ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
kílocíkel -kla m (ȋí; ȋȋ) fiz., rad. |enota|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
klámfati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; klámfanje; (ȃ) neknj. pog. sestavljati, zbijati: kaj V prostem času rad kaj ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
kóličkaj2 mer. prisl. zaim. (ọ̑) Če jo ima ~ rad, ji bo pomagal; Na vsakem ~ pripravnem kamnu je počival; Odnesli so vse, kar je bilo ~ vredno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
kólikor3 ozir. mer. prisl. zaim. (ọ̑) ~ delaš, toliko zaslužiš; Hvala je tolikšna, ~ si jo kupiš; ~ daleč sega pogled, je sama ravnina; Tone bo rad pomagal, ~ ga poznam
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
kólikor tóliko mer. prisl. zaim. zv. (ọ̑ ọ́) Zdaj je voda že ~ ~ topla nekoliko ; ~ ~ te ima vendarle rad
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
kósiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena (ọ́) ~ ob dvanajstih; kositi kaj Rad ~i izdatne jedi |ima za kosilo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
krompírjevec -vca m s -em člov. (í; ȋ) poud.: |kdor rad je krompir|; biti ~ |večkrat imeti srečo|krompírjevčev -a -o (í; ȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
kruhojédec -dca m s -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor rad je kruh|kruhojédka -e ž, člov. (ẹ̑) poud.kruhojédčev -a -o (ẹ̑) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
krúhovec1 -vca m s -em člov. (ú) poud. |kdor rad je kruh|krúhovka -e ž, člov. (ú) poud.krúhovčev -a -o (ú) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
kvízoddája -e tudi kvíz oddája ~ -e ž (ȋȃ) rad. žarg. kvizna oddaja, kviz
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
línk -a m (ȋ) rad. |naprava|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
línkovski -a -o (ȋ) rad. ~a zveza
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
líšpav -a -o; bolj ~ (í; ȋ) star. ki se rad lepša, lepotiči: ~o dekle; pokr. ~ otrok izbirčen, neješčlíšpavost -i ž, pojm. (í; ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ljubíti in ljúbiti -im nedov. ljúbi -te in -íte, -èč -éča; ljúbil -íla, ljúbljen -a; ljúbljenje; (ljúbit) (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) koga/kaj ~ dekle, moža, otroka; ~ glasbo; poud. ~ dobro hrano |rad jesti|ljubíti se in ljúbiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) Že dolgo se ~ita; s smiselnim osebkom ljubiti se komu Danes se mi nič ne ~i; Ne ~i ~ mu delati; pokr. ljubiti se komu česa Če se ti ~i vina, si ga natoči |če si želiš|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ljubkováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; ljubkovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ otroka; poud. ljubkovati z/s kom |ljubimkati|ljubkováti se -újem se (á ȗ) Otročiček se je rad ljubkoval pri mami
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
lúckati -am nedov. -ajóč, -áje; lúckanje (ȗ) knj. pog., poud. |piti|: ~ iz steklenicelúckati ga -am ga (ȗ) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|: Rad ga ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
lùk1 povdk. (ȕ) šalj. Sosed ga pa rad ~ ~ |pije|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ma [poudarjeno mà] prir. protiv. vez., pokr. primor. ampak: Dela, ~ ne rad
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
madžáriti -im nedov. madžárjen -a; madžárjenje (ȃ) Rad ~i |govori po madžarsko|; madžariti koga/kaj ~ obmejno prebivalstvo madžarizirati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
máhnjen -a -o; bolj ~ (ȃ) poud. biti ~ |čudaški, neumen|; poud. mahnjen na koga/kaj ~ ~ konje |imeti zelo rad konje|máhnjenost -i ž, pojm. (ȃ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
mánko -a m (ȃ) gosp. ~ v skladišču; poud. Rad pije, to je velik ~ napaka, pomanjkljivost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
márati -am nedov. -ajóč, -áje; máranje (ȃ) navadno z nikalnico koga/kaj Tega človeka ne ~ajo; ne ~ mleka; poud. Ne ~a otroka |Noče zanositi, roditi|; poud. marati za koga/kaj Nihče ne ~a ~ njegove ideje |se ne zmeni zanje|; poud. Tako dekle bi vsak maral za ženo |imel rad za ženo|; z nedoločnikom Danes ne ~a jesti |noče|; Ne bi maral biti gospodar v tej hiši; Ne ~am, da odideš tako zgodajmárati se -am se (ȃ) Ta dva človeka se ne ~ata; star., s smiselnim osebkom marati se komu Ni se jim maralo delati dalo; star. Kaj se ~a, bom pa lenaril |izraža nezanimanje, neprizadetost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
màrsikatéri -a -o mnog. zaim. (ȁẹ́; ȁẹ̑)
1. vrst. V ~em oziru ga prekaša
2. količ. prečuti ~o noč; ~o mesto je tedaj zgorelomàrsikatéri -ega m, člov. (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ bi se vojski rad izmuznilmàrsikatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ bi ga vzela, če bi imel več pod palcem; nečlov., knj. pog. ~o reči v veseli družbi povedati več domislic, šal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
materiálen -lna -o [ija] (ȃ) preveč ~a usmerjenost naše družbe gmotna, pridobitniškamateriálni -a -o [ija] (ȃ) ~ dokaz; ~ svet snovni, tvarni svet; izboljšati svoj ~ položaj gmotni položajmateriálno -ega [ija] s, pojm. (ȃ) rad bi dobil kaj ~egamateriálnost -i [ija] ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
mesojéd1 -a m živ. (ẹ̑ ẹ́; ẹ̑) Mačke in volkovi so ~i; člov., poud. |kdor rad je meso|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
mesojédec -dca m z -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor rad je meso|: Bil je velik ~mesojédka -e ž, člov. (ẹ̑) poud.mesojédčev -a -o (ẹ̑) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
mešálec1 -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ barv; ~ pijač |barman|; rad. ~ slike, zvokamešálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)mešálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
mešálen -lna -o (ȃ)mešálni -a -o (ȃ) ~ drog; rad. ~a miza
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
méšati tudi mešáti -am nedov. méšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; méšal -ála, méšat, méšan -a; méšanje in mešánje; (méšat) (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ barve; ~ polento; rad. ~ slike, zvoke |združevati, sestavljati jih v skladno celoto|; ~ vino z vodo; poud. mešati koga ~ ljudi s svojimi nazori; poud. mešati koga v kaj ~ brata v sporméšati se tudi mešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) V njegovem glasu se ~ata ganjenost in navdušenje; Olje se ne ~a z vodo; Radijske postaje se ~ajo; poud. mešati se v kaj ~ajo ~ ~ njegove pristojnosti; poud., s smiselnim osebkom mešati se komu Od dela, skrbi se mi ~a |sem zmeden|; Kaj se ti ~a, da to govoriš |Zakaj govoriš tako neumno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
míksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; míksanje (ȋ) kaj ~ sadje mleti z mešalnikom; ~ smetano mešati, stepati; rad. žarg. ~ sliko, zvok mešati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
mílo3 povdk. (í/ȋ) poud. komu ~ mi je to slišati |Rad to slišim|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
minutáža -e ž, pojm. (ȃ) rad. žarg. ~ zborovskih skladb |trajanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
mŕtev -tva -o tudi mŕtev -tva -ó (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ človek; najti vojaka ~ega; poud.: ~ park |prazen, pust|; ~a barva |bleda, neizrazita|; ~e noge |hrome, ohromele|; greti si ~e roke |otrple, premrle|; ~a tišina |popolna|; preveč ~ za vzgojiteljski poklic |brez čustev, volje, živahnosti|; napol ~ |zelo izčrpan, oslabel|; poud. mrtev od česa biti napol ~ ~ strahu |zelo prestrašen|; poud. mrtev na koga/kaj biti (ves) ~ ~ klobase |zelo rad jih jesti|; biti ~ ~ starine |zelo se zanimati zanje|; (Vsa) ~a je nanj |zelo ga ljubi|; poud. mrtev za koga Nasprotnik je zanje že ~ |sklenili so ga ubiti|; Ta ženska je zanj ~a |ne ljubi je več|mŕtvi -a -o (ŕ) avt. ~ kotmŕtvi -ega m, člov. (ŕ) pokopati ~e; dan spomina na ~e |praznik|do mŕtvega mer. prisl. zv. (ȓ) pretepsti koga ~ ~; poud. ~ ~ se napiti |do nezavesti|na mŕtvo mer. prisl. zv. (ȓ) knj. pog., poud. ~ ~ si prizadevati |zelo|mŕtvost -i ž, pojm. (ŕ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
múckast -a -o; bolj ~ (ȗ) poud. ~ otrok |ki se rad ljubkuje|; knj. pog. ~a jopica |na kateri se delajo kosmi, kosmiči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
nadvsè mer. prisl. (ȅ) poud. |zelo|: ~ rad; ~ smešen; To jih je ~ zanimalo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
nagájati tudi nagajáti -am tudi nagájati -am nedov. nagájaj -te tudi -ájte tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; nagájal -ála tudi -al -ala, nagájat; nagájanje tudi nagajánje; (nagájat) (á/á á; á) komu ~ sošolcu; olepš. Zdravje mu ~a |ni več popolnoma zdrav|; nagajati komu z/s kom ~ajo mu s sosedovo hčerko |šalijo se, ker jo ima rad, ker ga ima rada|; Otroci ~ajo; poud. Dovodna cev ~a |ne dela dobro|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
nasládnež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |kdor se rad naslaja|nasládnica -e ž, člov. (ȃ) poud.nasládnežev -a -o (ȃ) poud.nasládničin -a -o (ȃ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
nemčeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála; nemčevánje; (-àt) (á ȗ) Po vrnitvi iz Nemčije rad ~uje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
neúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; ~ odgovor; poud.: ~a navada |neprimerna, neustrezna|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; nevtr. Ni ~, le uči se premalo; poud.: ~ si, če tega ne izkoristiš |Izkoristi to|; Nisem ~, da bi šel |Gotovo ne bom šel|; Ali si ~, da tako kričiš |duševno bolan, duševno nerazvit|; poud. neumen od česa ves ~ ~ veselja |zelo razburjen|; knj. pog., poud. neumen na koga/kaj biti ~ ~ avtomobile |zelo jih imeti rad|; neumen za kaj preveč ~ ~ šolo; poud. ne biti ~ ~ krajo |znati spretno krasti|neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ihneúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
nihčè1 pokr. níhče nikógar m, nik. zaim. človeškosti nikómur, nikógar, nikómer [mə], nikómer [mə] (ȅ ọ̑; ȋ ọ̑) ~ je nima rad; Nikomur se ne bo hotel zameriti; Pri ●nikomur nima obstanka pri nikomer; Nikogar ni doma
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
njúhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; njúhanje (ȗ) Dedek je rad njuhal; njuhati kaj ~ tobak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
nôčen -čna -o (ó)nôčni -a -o (ó) ~ čuvaj; ~ metulj; poud. biti pravi ~ ptič |rad ponočevati|nôčna -e ž, rod. mn. -ih (ó) žarg. imeti ~o delati v nočni izmeninôčnost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
nòr nôra -o; bolj ~ (ȍ ó ó) knj. pog., poud. ~ človek |duševno bolan|; poud.: ~o upanje |zelo veliko, neuresničljivo|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; Ne bodi ~ |neumen, nespameten|; poud. nor od koga/česa ~ ~ obupa |zelo obupan|; poud. nor na koga/kaj biti ~ ~ konje, ženske |zelo rad jih imeti|nôri -a -o (ó) rastl. ~a ajdanôro -ega s, pojm. (ó) poud. slišati kaj ~ega |neumnega, nespametnega|noróst -i ž, pojm. (ọ̑) poud. ~ njegovega vedenja |neumnost, nespametnost|; knj. pog., poud. zdraviti ~ |duševno bolezen|; števn., poud. počenjati ~i |neumne, nespametne stvari|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
novotáriti -im nedov. -èč -éča; novotárjenje (á ȃ) slabš. Rad ~i |uvaja novosti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
oddájnik -a m (ȃ) radijski ~; ~ svetlobe; rad. žarg. piratski ~ ilegalni oddajnik, nezakoniti oddajnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
oddíh -a m (ȋ) med pitjem narediti nekaj ~ov |vdihov ali izdihov|; pojm. Med ~om rad bere; za ~ hoditi v gore
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ojá soglaš. člen. (ȃ) Ali rad hodiš v šolo? -Oja.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
otròk -ôka m, člov., mn. otrôci otrók otrôkom otrôke pri otrócih ●otrokih z otróki ●otroci (ȍ ó) roditi ~a; nezakonski ~; predšolski ~; privzdig. Nosi ~a pod srcem |je noseča|; poud.: ~ je na poti |noseča je|; čudežni ~ |ki zgodaj pokaže nadpovprečno nadarjenost|; Pričakuje ~a |je noseča|; ~ ljubezni |spočet iz ljubezni staršev|; biti velik ~ |biti otročji, naiven|; biti ~ svojega časa |imeti tipične značilnosti časa, razmer|; biti ~ narave |rad imeti naravo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
pager -ja [pêjdžer] m s -em (ȇ) ptt, rad. |radiotelefonski osebni pozivnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
pávzen -zna -o (ȃ)pávzni -a -o (ȃ) ~ čas čas odmora; rad. ~ znak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
péstovati -ujem in pestováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -al -ala in -àl -ála, -at in -àt, -an -ana in -án -ána; péstovanje in pestovánje; (-at in -àt) (ẹ́; á ȗ) koga/kaj ~ otroka; poud. ~ kozarec v rokah |držati|péstovati se -ujem se in pestováti se -újem se (ẹ́; á ȗ) Rad se ~uje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
pirát2 -a m (ȃ) rad. žarg. nezakoniti radijski, televizijski oddajnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
plašíti in plášiti -im in plašíti -ím nedov. pláši -te in -íte in pláši -íte, -èč -éča; plášil -íla in -íl -íla, plášit in -ít, plášen -a in -èn -êna; plášenje in plašênje; (plášit in -ít/-ìt) (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) koga/kaj ~ golobe; neobč. plašiti koga/kaj z/s čim ~ učence s kaznijo strašitiplašíti se in plášiti se -im se in plašíti se -ím se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) česa neobč. ~ ~ mraza bati se; Ta konj se rad ~i |se hitro vznemiri|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
poglédati -am dov. poglèj/poglêj poglêjte, star. poglédi -te; -an -ana (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj jezno ~ koga; poud. Rad ~a dober film |ga gre gledat|; Poglej (ga), kako zna |izraža presenečenje|; poud. pogledati komu/čemu v kaj ~ prijatelju v srce |spoznati, kaj čuti|; ~ resnici v oči |priznati, sprejeti jo|; ~ smrti v obraz |biti v smrtni nevarnosti|; poud. pogledati na koga/kaj Malo poglej na otroke |popazi|; knj. pog. pogledati za kom Rad ~a ~ dekleti |kaže zanimanje zanje|; ~ in zamižati; ~ na levo, skozi okno; šalj. globoko ~ v kozarec |opiti se|poglédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
poístiti -im dov. -en -ena; poístenje (í ȋ; ȋ) neobč. |imeti, šteti za isto|: kaj ~ pridnost z nadarjenostjopoístiti se -im se (í ȋ; ȋ) neobč. Mladostnik se rad ~i s filmskim junakom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
pojédež -a m s -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor rad veliko jé|pojédežev -a -o (ẹ̑) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
pojedúh -a m, člov. (ú; ȗ) slabš. |kdor rad veliko jé|pojedúhinja -e ž, člov. (ú; ȗ) slabš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
pojésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. pojésta; 2. os. mn. pojéste, 3. os. mn. pojedó tudi pojêjo, nam. pojést/pojèst, pojéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj ~ jabolko; poud. ~ obljubo |prelomiti jo|; knj. pog. Imate kaj za ~ kaj hrane, jedi; pojesti koga poud.: Kar pojedel bi jo od ljubezni |zelo rad jo ima|; Saj te ne bo nihče pojedel |ti storil kaj slabega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
pokomandírati -am dov. -an -ana (ȋ) neknj. pog. koga/kaj Rad jih ~a jim kaj ukaže; ~ vse, kar je treba opraviti, urediti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
pokúkati -am dov. -an -ana; pokúkanje (ú ȗ; ȗ) ~ skozi ključavnico; poud. Rad ~a v kozarček |rad ima alkoholne pijače|; poud. pokukati kaj Knjige še pokukal ni |ni se učil, ni bral|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
pokvantáti -ám dov.; drugo gl. kvantati (á ȃ) slabš. Rad ~a |prostaško govori|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
poléntar -ja m s -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor rad je polento|; slabš. |Italijan|poléntarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.poléntarjev -a -o (ẹ̑) poud.poléntaričin -a -o (ẹ̑) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
poležáti -ím dov. poležán -a; poležánje; drugo gl. ležati (á í) Ob nedeljah rad ~i; poležati kaj ~ travo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
poležúh -a m, člov. (ú; ȗ) slabš. |kdor rad poležava|poležúhinja -e ž, člov. (ú; ȗ) slabš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ponagájati tudi ponagajáti -am tudi ponagájati -am dov. ponagájanje tudi ponagajánje; drugo gl. nagajati (á/á á; á) komu ~ sošolcu; poud. ponagajati komu z/s kom/čim Ponagajali so mu s sosedovo hčerko |pošalili so se, ker jo ima rad, ker ga ima rada|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ponočnják -a m, člov. (á) poud. |kdor rad ponočuje|: razgrajaški ~iponočnjákinja -e ž, člov. (á) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
poséči -séžem dov.; drugo gl. seči2 (ẹ́) ~ na polico; publ. ~ v razpravo |začeti razpravljati|; poud. poseči po čem ~ ~ skodelici; poud. Rad ~e ~ dobrih knjigah |bere dobre knjige|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
posedáč -a m s -em člov. (á) poud. |kdor rad poseda|posedáčev -a -o (á) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
poségati -am nedov. -ajóč, -áje; poséganje (ẹ́; ẹ̑) ~ na polico po knjige; publ. ~ v razpravo |razpravljati|; poud. posegati po čem Rad ~a ~ knjigah o živalih |bere knjige|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
poslušálnica -e ž (ȃ) rad. |prostor|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
postaváč -a m s -em člov. (á) poud. |kdor rad postaja|postaváčka -e ž, člov. (ȃ) poud.postaváčev -a -o (á) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
postavljáč -a m s -em člov. (á) ~ kegljev; poud. |kdor se rad postavlja|postavljáčka -e ž, člov. (ȃ)postavljáčev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
postopáč -a m s -em člov. (á) poud. |kdor rad postopa|postopáčka -e ž, člov. (ȃ) poud.postopáčev -a -o (á) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
potépati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; potépanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Rad se ~a; poud. ~ ~ po svetu |hoditi, potovati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
potepênec -nca tudi potepénec -nca m s -em člov. (é; ẹ́) poud. |kdor se rad potepa|potepênka -e tudi potepénka -e ž, člov. (é; ẹ́) poud.potepênčev -a -o tudi potepénčev -a -o (é; ẹ́) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
potepín -a m, člov. (ȋ) poud. |kdor se rad potepa|potepínka -e ž, člov. (ȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
potepúh -a m, člov. (ú; ȗ) preganjati ~e; poud. |kdor se rad potepa|potepúhinja -e ž, člov. (ú; ȗ)potepúška -e ž, člov. (ȗ) redk. potepuhinja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
povzdigováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; povzdigovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ lepoto kraja; neobč.: ~ glavo dvigati; ~ sloves mesta dvigatipovzdigováti se -újem se (á ȗ) Rad se ~uje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
pozabávljati -am dov. pozabávljanje (á) čez koga/kaj Rad ~a ~ predstojnike
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
pravdáč -a m s -em člov. (á) slabš. |kdor se rad toži, tožari|; star. odvetnikpravdáčka -e ž, člov. (ȃ)pravdáčev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
právdar -ja m s -em člov. (ȃ) poud. |kdor se rad toži, tožari|; star. odvetnikprávdarica -e ž, člov. (ȃ)právdarjev -a -o (ȃ)právdaričin -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
precenjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; precenjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ denar; neobč. znati ~ ljudi presojatiprecenjeváti se -újem se (á ȗ) Rad se ~uje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
prek [poudarjeno prék] predl. z rod.
1. čez: skočiti ~ ograje; ~ poti je ležalo podrto drevo; potovati v Zagreb ~ Zidanega Mosta skozi Zidani Most; nositi srajco ~ hlač
2. Gostilna je ~ nedelje zaprta v nedeljo
3. Voda sega ~ glave; pisati ~ roba
4. publ. raziskovati zgodovino od kamene dobe ~ antike do danes; rad. oddajati spored ~ Krvavca; poslati pismo ●~ kurirja po kurirju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
preklinjeválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) poud. |kdor rad preklinja|preklinjeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) poud.preklinjeválčev -a -o [u̯č] (ȃ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
preràd -áda -o povdk. (ȁ á á) poud. |zelo, preveč rad|: ~ verjame lažnivcem; ~a bere; Rada, ~a bi jih spoznala; ~o se zgodi, da jim kaj manjka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
pretépati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pretépanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ otrokepretépati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) z/s kom ~ ~ s tekmeci; Rad se ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
prijémati -am tudi prijémati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč tudi -óč, -áje; -an -ana; prijémanje (ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ gumbe na obleki; poud.: ~ dolžnike, naj vrnejo denar |terjati|; ~ajo ga krči |ima jih|; brezos. ~a ga, da bi se razjokal |rad bi se razjokal|; prijemati koga za kaj ~ človeka za roko; Ribe dobro ~ajo; zdrav. žarg. Ta zdravila pri njej ne ~ajo ne učinkujejoprijémati se -am se tudi prijémati se -ljem se (ẹ̑; ẹ̑) koga/česa ~ ~ držala in počasi hoditi; Bluza se preveč ~a telesa; prijemati se za kaj ~ ~ ~ ograjo; Drevje se že ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
pripómbar -ja m s -em člov. (ọ̑) slabš. |kdor (rad) kaj pripomni|pripómbarica -e ž, člov. (ọ̑) slabš.pripómbarjev -a -o (ọ̑) slabš.pripómbaričin -a -o (ọ̑) slabš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
producírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; producíranje (ȋ) kaj ~ industrijsko blago proizvajati; ~ film; Organizem ~a protistrupe dela, ustvarja; publ. Ta pesnik veliko ~a ustvarja, pišeproducírati se -am se (ȋ) neobč. Ta otrok se rad ~a |razkazuje, dela vtis|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ràd ráda -o; rájši -a -e, tudi ráje povdk. (ȁ á á; ȃ; ȃ) On ~ dela; To se ~o zgodi; ~ imeti glasbo; Imata se ~a; poud. Pojdi, bog te nima ~ |če na vsak način hočeš|; brezos. V avtobusu ji je ~o slabo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
rád1 -a m (ȃ) |nekdanja fizikalna enota|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
rád2 -- m, simb. (ȃ) mat. radian
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
radodáren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ gostitelj; poud. radodaren z/s čim biti ~ z obljubami |rad obljubljati|radodárnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ráje povdk. (ȃ); gl. ràd
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
rájši povdk. (ȃ); gl. ràd
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
razgovoríti se -ím se dov., nam. razgovôrit se in razgovorít se/razgovorìt se; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) o kom/čem ~ ~ ~ težavah; pešaj. razgovoriti se o kom/čem z/s kom O veliko stvareh bi se rad razgovoril s teboj pogovoril
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
razvájati -am nedov. -ajóč; -an -ana; razvájanje (á; ȃ) koga/kaj ~ okus poslušalcev; ~ svoje otrokerazvájati se -am se (á; ȃ) Rad se ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
renomírati -am dvovid., dov. -ajóč; -an -ana; renomíranje (ȋ) neobč. koga/kaj ~ pokojnikove zasluge hvaliti, slaviti; neobč. renomirati z/s čim Rad ~a s svojo spretnostjo se hvali, postavlja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
rezbáriti -im nedov. -èč -éča; rezbárjen -a; rezbárjenje (á ȃ) kaj ~ pipo; Rad ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
režíja -e ž, pojm. (ȋ) filmska ~; poud. delati kaj v lastni ~i |z lastnimi sredstvi in delavci|; urad. žarg. upravno, pisarniško poslovanje; skup., gosp. žarg. splošni stroški; števn., rad. žarg. režijski prostor
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ród -ú tudi ród -a m, prva oblika v daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ; ọ̑) človeški ~; gledališki ~; rastlinski ~; četrti ~ izseljencev; ~ vojske; biti plemiškega ~u; po ~u biti kmet, Slovenec; kmet. rezati mladiko na ~; knj. pog. To je bilo za en ~ nazaj v prejšnjem rodu; poud.: nadaljevati tradicijo iz ~a v ~ |iz generacije v generacijo|; Mlajši ~ rad pleše |mlajši ljudje|; vznes. ljubiti svoj ~ narod; star. biti (si) v ~u v sorodu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
sanjáriti -im nedov. sanjárjenje (á ȃ) o kom/čem ~ ~ dekletu; Rad ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
se1 sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é) naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ), star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑); váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima rad
b) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa več
c) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemam
č) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajo
d) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
séči2 séžem dov. sézi -te; ségel -gla, séč/sèč; séženje; (séč/sèč) (ẹ́) Voda je segla do hiš; seči po čem omilj. pogosto ~ ~ cigaretah |veliko kaditi|; poud.: Rad ~e ~ dobri knjigi |bere dobre knjige|; ~ ~ orožju |uporabiti orožje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
sésti sédem dov. -i -ite; sédel -dla, sést/sèst; (sést/sèst) (ẹ́ ẹ̑) ~ k mizi, za mizo; ~ na stol, v avtomobil; poud. sesti k/h čemu poud. Rad ~e h knjigam |bere, študira|; slabš. sesti na kaj ~ ~ posestvo |prilastiti si|; poud.: ~ ~ prestol |zavladati|; ~ ~ vlak |odpeljati se z vlakom|; publ. sesti za kaj ~ ~ pogajalno mizo |začeti se pogajati|; poud. pijan ~ ~ volan |voziti avtomobil|; Glava vijaka mora ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
skakljàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) neobč. |ki rad skaklja|: ~ otrokskakljávost -i ž, pojm. (á) neobč.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
smejávec -vca m s -em člov. (ȃ) poud. |kdor se rad smeje|smejávka -e ž, člov. (ȃ) poud.smejávčev -a -o (ȃ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
snég -á m -u -- -u -om; mn., neobč. -ôvi -ôv snov. (ẹ̑ ȃ) ~ kopni; knj. pog. ~ gre sneži; gaziti ~, po ~u; z avtom obtičati v ~u; publ. preživeti dan na ~u smučati, sankati se; večni ~; rad. žarg. ~ na ekranu |svetle, migotajoče pike na ekranu|; kuhar. |stepen beljak|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
spakoválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) poud. |kdor se rad spakuje|spakoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) poud.spakoválčev -a -o [u̯č] (ȃ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
srébati -am in srébati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč tudi -óč, -áje; -an -ana; srébanje (ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) kaj ~ vročo juho; poud. z užitkom ~ kavo |piti v majhnih požirkih|srébati ga -am ga in srébati ga -ljem ga (ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) knj. pog., poud. Rad ga ~a |pije alkoholne pijače|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
srébniti -em dov. srébnjen -a (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ malo juhesrébniti ga -em ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. Rad ga ~e |popije alkoholno pijačo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
sréda -e ž (ẹ̑; v pomenu 'sredina' daj., mest. ed. v predl. zv. ẹ́)
1. priti do ~e mostu; povest iz ~e stoletja; ustaviti se na ~i klanca; prerezati sadež po ~i; skupina otrok z učiteljem v ~i; publ.: Izvolili so koga iz svoje ~e koga izmed sebe; kaj je po ~i, da ni prišel kaj se je zgodilo; Rad je v naši ~i med nami; dobro se počutiti v tej ~i v tem okolju
2. odpotovati v ~o; v ~o opoldne; prihajati ob ~ah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
stakljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) poud. |ki rad stika|: ~ otrokstakljívost -i ž, pojm. (ȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
stakljívec -vca m s -em člov. (ȋ) poud. |kdor rad stika|stakljívka -e ž, člov. (ȋ) poud.stakljívčev -a -o (ȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
stikávt -a m, člov. (ȃ) slabš. |kdor (rad) stika, išče|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
stikljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) poud. ~ otrok |ki rad stika, išče|stikljívost -i ž, pojm. (ȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
sumljívec -vca m s -em člov. (ȋ) poud. |človek, ki (rad) sumi|sumljívka -e ž, člov. (ȋ) poud.sumljívčev -a -o (ȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
štimáti -ám nedov. -àj -ájte, -ájoč, -áje; -àl -ála, -án -ána; štimánje; (-àt) (á ȃ) star. koga/kaj ~ sosedovo hčer imeti rad, ljubiti; Koliko ~aš konja cenišštimáti se -ám se (á ȃ) star. biti domišljav, prevzeten: Kaj se pa tako ~aš
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
tajívec -vca m s -em člov. (ȋ) poud. |človek, ki (rad) taji|tajívka -e ž, člov. (ȋ) poud.tajívčev -a -o (ȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
takó pa protiv. vez. zv. (ọ̑) Če bi bil zdrav, bi rad hodil v službo, ~ ~ ne more |ker ni zdrav|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
tálele tálele tólele kaz. vrst. zaim. največje določnosti; del pred ..le se pregiba kot tá tá tó, podobno se tudi rabi (ȃ ȃ ọ̑) prakt.sp. Tolele igračko bi rad tole
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
teatralizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; teatralizíranje (ȋ) neobč. kaj ~ prizor |oblikovati z gledališkimi sredstvi|; poud. Rad ~a |narejeno, izumetničeno govori, ravna|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
tí têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~;
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno;
c) v prir. zv. Tone in ~;
č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari;
d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada;
e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|;
b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej;
c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu;
č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama;
d) v predložni rabi k vam; od vaju;
e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res;
f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam
3. mest. in or. se rabita brez omejitevbíti na tí povdk. zv. (í ȋ) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
tjá in tjà razpolož. medm. (ȃ; ȁ) ~, pa ti tvoji prijatelji; ~, tudi jaz bi rad to videl
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
toda [poudarjeno tóda] protiv. prir. vez. Obljubili so pomoč, ~ obljube niso držali; Potrebovali bi strokovnjaka, ~ kaj, ko tu ni pravega; Rad bi šel, ~ ... -Nič ~; poud. Žalostno, ~ resnično |Res je|; Zaupala mu je, ~ on jo je izdal; Izvedel je vse, ~ prepozno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
tón -a m (ọ̑)
1. zapeti ~; ~ a; modri ~i na sliki |odtenki|; knj. pog. tradicionalistični ~i v pesmi značilnosti, posebnosti; pojm. v prijateljskem ~u govoriti
2. glasb. žarg. lep ~ pri petju glas; film. žarg., rad. žarg. slika in ~ zvočni zapis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
tónski1 -a -o (ọ̑) ~ obseg glasbila; rad. žarg. ~ mojster zvokovni mojster; glasb. ~ način tonovski način; poud. ~a govorica |glasba|tónskost -i ž, pojm. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
tórta -e ž (ọ̑) sadna ~; prakt.sp. pojesti dve ~i tortni rezini; snov. Rad ima ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
túnkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; túnkanje (ȗ) knj. pog. koga/kaj ~ glavo v morje potapljati; Pazi se, rad ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
últrakrátek -tka -o (ȗá)últrakrátki -a -o (ȗá) rad. ~i valovi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
umánjkati -am dov. -an -ana; umánjkanje (ȃ) neobč. Uspeh ni umanjkal |je bil razmeroma velik|; pokr. Ne zaupam mu, ker rad ~a |ne izpolni obljubljenega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
umetníčiti -im nedov. -en -ena; umetníčenje (í ȋ) slabš. kaj ~ govor |delati ga nenaravnega, zapletenega|; slabš. Rad ~i |se nenaravno, zapleteno izraža|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
usékan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) sleng.: Vsak je po svoje ~ čudaški, omejen; usekan na koga/kaj biti ~ ~ delo |zelo rad delati|; Čisto ~a je nanj |zelo ga ima rada|usékanost -i ž, pojm. (ẹ̑) sleng.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ústiti se -im se nedov. -èč se -éča se; ústenje (ú ȗ) poud. |hvaliti se, bahati se|: z/s čim ~ ~ s svojimi izkušnjami; Rad se ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
ustréči ustréžem dov., nam. ustréč/ustrèč; drugo gl. streči (ẹ́) komu/čemu Vsakomur rad ~e; ~ njihovi radovednosti; ustreči komu/čemu v čem Bolniku naj v vsem ~ejo; ustreči komu/čemu z/s čim Z nobeno stvarjo jim ne ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
vesêlje1 -a s, pojm. (é) prepustiti se ~u; pripraviti komu ~ |razveseliti ga|; imeti ~ do vrta, za vrt, z vrtom; čutiti ~ ob njegovem prihodu; veselje nad kom/čim pokazati ~ ~ darilom; slikati iz ~a; jokati od ~a; živeti v sreči in ~u; z ~em brati; Z ~em vas/Vas pozdravljamo; Boste prišli? -Z ~em |prav rad|; poud. To je bilo ~, ko so se srečali |veselo|; Zdravi so, da je ~ |zelo|; Plava, pleše, da je ~ |zelo dobro|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
vídeo -a m (ȋ) posneti ~ |film|; rad. žarg. vključiti ~ videorekorder
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
vídeotéks -a m, pojm. (ȋẹ̑) rad. |telekomunikacijski sistem|: sprejeti podatke po ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
vínčkar -ja m z -em člov. (ȋ) šalj. |kdor rad pije vino|vínčkarica -e ž, člov. (ȋ) šalj.vínčkarjev -a -o (ȋ) šalj.vínčkaričin -a -o (ȋ) šalj.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
vinopívec -vca m z -em člov. (ȋ) poud. |kdor rad pije vino|vinopívka -e ž, člov. (ȋ) poud.vinopívčev -a -o (ȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
vléči vléčem nedov. vléci -te/-íte, vlekóč; vlékel -kla, vléč, vléčen -a; vléčenje; (vléč/vlèč) (ẹ́) koga/kaj ~ čopič po platnu; kovin. ~ jeklo; poud. ~ sodelavca z obljubami |varati, zavajati|; knj. pog. ~ dobro plačo prejemati, dobivati; ~ plezalca navzgor; brezos. Zelo ga ~e v planine; vleči koga/kaj za kaj ~ fanta za nos |varati ga|; Otrok ~e mater za krilo; Peč slabo ~e; Veter ~e; poud. ~ po dolenjsko |govoriti, izgovarjati|; poud. vleči na kaj Vino ~e ~ kislo |je kiselkasto|; brezos. Hladno ~evléči ga vléčem ga (ẹ́) knj. pog., poud. Rad ga ~e |pije alkoholne pijače|vléči se vléčem se (ẹ́) Med se ~e; poud. Bolezen se ~e |dolgo traja|; poud. vleči se za koga/kaj ~ ~ ~ delavce |potegovati se, zavzemati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
vodopívec -vca m z -em člov. (ȋ) poud. |kdor rad pije vodo|vodopívka -e ž, člov. (ȋ) poud.vodopívčev -a -o (ȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
vôlčji -a -e [u̯č] (ȏ) ~ mladič; poud.: ~a lakota |zelo velika|; njegova ~a narava |zelo okrutna, neusmiljena|; ~a zima |zelo huda|; poud. volčji na kaj biti ~ ~ meso |zelo rad ga jesti|po vôlčje [u̯č] primer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ tuliti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
vrtéti -ím nedov. vŕti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét, -èn -êna; vrtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) koga/kaj ~ radijski gumb; poud. znati ~ jezik |spretno govoriti|; knj. pog.: ~ koga na izpitu podrobno izpraševati; ~ risanke predvajati; poud. spretno ~ plesalko |plesati|vrtéti se -ím se (ẹ́ í) ~ ~ na mestu; Luna se ~i okrog Zemlje; knj. pog. Ob nedeljah se vse ~i bolj počasi poteka, se dogaja; poud. vrteti se komu Vse se mi ~i |imam občutek vrtenja|; brezos. Od pijače se mu ~i; poud. vrteti se okoli, okrog koga/česa Rad se ~i okrog deklet |je v bližini deklet, z njimi|; Pogovor se je vrtel okoli športa |je bil o športu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
zafrkávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zafrkávanje (ȃ) knj. pog. koga ~ naivneža norčevati se iz njega, dražiti ga; ~ podrejene |namerno jim povzročati neprijetnosti|zafrkávati se -am se (ȃ) knj. pog. šaliti se, norčevati se: rad se ~a; zafrkavati se z/s kom/čim ~ ~ s popravilom mučiti se, truditi se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
zagrabíti in zagrábiti -im in zagrábiti -im dov. zagrábljenje; drugo gl. grabiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ kamen; ~ poredneža in ga stresti; poud. Zagrabila ga je bolezen |Nenadoma je zbolel|; ~ seme; zagrabiti koga/kaj za kaj ~ otroka za roko; brezos., poud. Zagrabilo ga je, da bi se vrnil |Zelo rad bi se vrnil|; poud. zagrabiti za kaj ~ ~ delo |začeti delati|; ~ ~ orožje |začeti se bojevati|zagrabíti se in zagrábiti se -im se in zagrábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ ograjo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
zakínkati -am dov. zakínkanje (ȋ) ~ od utrujenosti; poud. Po kosilu rad ~a |zadremlje, zaspi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
zaslónjen -a -o (ọ́) varno ~ plamenzaslónjeni -a -o (ọ́) rad. ~o območjezaslónjenost -i ž, pojm. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
zaspánec -nca m z -em člov. (á) poud. |kdor rad (veliko) spi|: buditi ~ezaspánka -e ž, člov. (á) poud.zaspánčev -a -o (á) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
zijàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) slabš. ~ človek |ki se rad kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje|; poud. ~o brezno |široko odprto|zijávost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
zlôben -bna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ človek; poud. Ima ~ jezik |Rad slabo govori o ljudeh|; zloben do koga ~ ~ sosedovzlôbnost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
znêsti2 znêsem dov.; drugo gl. nesti (é) Dolg ~e nekaj milijonov; brezos. Če sto delimo s pet, ~e dvajset; poud. znesti komu Rad bi si kupil avto, pa mu ne ~e |nima dovolj denarja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
zobáti zóbljem tudi zóbati -am in zóbati -ljem nedov. zôblji -íte tudi -aj -ajte in -i -ite, -óč tudi -ajóč, -áje; zôbal -ála tudi -al -ala, zôbat tudi -at, -án -ána tudi -an -ana; zobánje tudi zóbanje; (zôbat tudi -at) (á ọ́; ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) kaj Kokoši ~ejo koruzo; poud. Rad ~e grozdje |jé|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
zvráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zvráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj Zvračali so drug drugega v sneg; ~ kipe s podstavkov; zvračati kaj na koga/kaj ~ odgovornost na drugezvráčati ga -am ga (á ȃ; ȃ) knj. pog., poud. Rad ga ~a |pije alkoholne pijače|zvráčati se -am se (á ȃ; ȃ) Otroci so se zvračali v sneg
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
žgánjar1 -ja m z -em člov. (ȃ) poud. |človek, ki (rad) pije žganje|žgánjarka -e ž, člov. (ȃ) poud.žgánjarjev -a -o (ȃ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
žív2 -a -o tudi žív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑) ~e veje; poud. ~e barve |močne, intenzivne|; biti ~; poud. Tkanina je ~a |zelo prožna|; vrniti se iz bitke ~žívi -a -o (í) ~ vulkan |delujoči|; jezikosl. ~ jezik; poud.: Tega še svoj ~ dan nisem videl |nikoli|; biti ~ leksikon |zelo razgledan|; Bolnik je ~ mrlič |bled, shujšan|; biti ~ norec |zelo neumen|žívi -ega m, člov. (í) poud. ne biti več med ~imi |že umreti|žívo -ega s, pojm. (í) razvoj ~ega; skup., poud. Vse ~ ga preganja |vsi|do žívega mer. prisl. zv. (í) poud.: priti čemu ~ ~ |popolnoma kaj spoznati|; priti komu ~ ~ |bistveno koga prizadeti|na žíve in mŕtve mer. prisl. zv. (í ŕ) poud. delati kaj ~ ~ ~ ~ |zelo, v veliki meri|v žívo prisl. zv. (ȋ)
1. nač., knj. pog. operirati ~ ~ |brez omrtvičenja|; rad. žarg. oddaja ~ ~ |neposredno prenašana|
2. mer., poud. zadeti koga ~ ~ |zelo prizadeti|žívost -i ž, pojm. (í) ~ barv; ~ snovi; jezikosl. kategorija ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.