Tiskanje

à 2., interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ȃčəc, -čca, m. dem. ak, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ahačȗra, f. neka hruška, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

akȏv, m. der Eimer, ogr.-C., z akovom meriti, ogr.-Valj. (Rad); — iz magy. akó, in to iz slov. okov, Dan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

aldomáš, m. ein Geschenk, besonders an Getränk, den Arbeitern nach vollendeter Arbeit gegeben, Habd., vzhŠt.-C., kajk.-Valj. (Rad); — iz magy. áldomás, Mik. (Et.); prim. likof.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

áldov, m. das (unblutige) Opfer, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); — iz magy. áldó, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

aldováti, -ȗjem, vb. impf. opfern, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

áldovnik, m. der Opferer, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

almȃra, f. = omara, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

andrẹ̑jščak, m. der Monat November, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ȃndrkva, f. = redkev, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ápa, m. = japa, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

apnár, -rja, m. der Kalkbrenner; der Kalkhändler; tudi: ȃpnar, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

árnož, m. der Harnisch, Jan., Trub., Krelj, Dalm.; — der Brustlatz, Mur., Valj. (Rad); — prim. srvn. in tirol. harnasch, it. arnese, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ȃržat, m. = aržet, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ȃtək, -tka, = ata, C., Bes., Št.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȃbəc, -bca, m. 1) = babež, Valj. (Rad); — 2) die Puppe, Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bábina, f. 1) (zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; (prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȃbjak, m. 1) der Weibernarr; ves b. je, Jurč.; — 2) babják, feiger Mensch, kajk.-Valj. (Rad); — 3) bȃbjak, wilder Salvei (salvia silvestris), Spodnja Idrija-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bablè, -ę́ta, n. altes Weib, Mik., Valj. (Rad), SlN.; tudi: bȃble, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȃbnik, m. 1) der Weibernarr, Mur., Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȃčəc, -čca, m. dem. bak, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȃčva, f. 1) das Fass, Meg.-Mik., Valj. (Rad); das Oelfass, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.); — 2) der Bottich, Cig.; — prim. bečva.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȃguš, m. der in der Pfeife zurückbleibende, feuchte Tabak, kajk.-Valj. (Rad); — prim. baga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

baháčək, -čka, m. junger Prahlhans, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

báhavəc, -vca, m. der Prahlsüchtige, der Maulheld, Mur., Jan.; tudi bahȃvec, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bahorȋja, f. die Zauberei, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.-Mik., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bàk, báka, m. der Widder, der Leithammel, Danj., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bakàn, -ána, m. der Widder, Valj. (Rad); — prim. bak.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

balǫ̑nək, -nka, m. dem. balon, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

báłtora, f. 1) der Hosenlatz, Dol., Št.; hlače na baltoro ("bavtaro"), Valj. (Rad); — 2) pl. baltore (baltre), das Fallthor (na pr. pri svinjaku); — iz nem. Fallthor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

baníca, f. die Frau des Banus, Z., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bantováti, -ȗjem, vb. impf. = žaliti, ogr.-Valj. (Rad); (bantúvati, C.); — prim. magy. bantani, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

baratáti, -tȃm, vb. impf. 1) = barantati, Mur., Levst. (Rok.); — 2) barȃtati, -ȃčem = ravnati, umgehen, verfahren, Mur.; jednako barače se s krščanstvom, ogr.-Valj. (Rad); — iz it. barattare, tauschen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȃrda, f. neka sekira, C., ogr.-Valj. (Rad); — prim. srvn. barte, kor.-nem. partn, f. großes Hackmesser.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bártolščica, f. neka hruška, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

baržȗn, m., Guts., Mur., C., Valj. (Rad), pogl. baršun.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȃsənca, f. dem. basen; (bȃsəmca, Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȃt, m. 1) der Kolben, Mur., Cig., Jan., Sen. (Fiz.); der Kolbenstock, die Keule, C.; Pripravil je že meč 'no bat, Omamil je je z batom vse, Danj.; das Scepter, kraljevi b., Mur.; b. i kraljestvo, kajk.-Valj. (Rad); z batom živeti, auf großem Fuße leben, C.; — 2) der Holzschlägel, der Holzhammer, Dict., Cig., jvzhŠt.; — 3) der Fruchtkolben, koruzni b., C.; bàt, Valj. (Rad); — prim. bet.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȃtic, m. = batec, Habd.-Mik., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

batrȋtelj, m. der Aufmunterer, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

batrivẹ́ti, -ím, vb. impf. = batriviti, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bátrivnost, f. 1) die Beherztheit, Valj. (Rad); — 2) die Sicherheit, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bavkáč, m. der Wauwau, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bávtara, f., Cig.; hlače na bavtaro, Valj. (Rad); pogl. baltora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bəčə̀k,* -čkà, m. dem. 1. bəč, das Fässchen, Cig.; sodček od 20 bokalov do dveh kvinčev, Ip.-Erj. (Torb.); (bȇčək, *daß Bierfaß, Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bedáčək, -čka, m. dem. bedak, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bedastǫ̑ča, f. die Thorheit, die Dummheit, C., BlKr., kajk.-Valj. (Rad), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bədə̀n, -dnà, m. = bedenj, Cig., Jan., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.-C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer-Raič (Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.-Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.-C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bədnáč, m. dickes Scheit Holz, Valj. (Rad); — prim. beden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bédra, f. = bedro, Z., Dalm., Št., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bẹ́gavəc, -vca, m. 1) = begun, Z., ZgD.; — 2) der Verwirrer, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bekáti, -ȃm, vb. impf. blöken, Mur., C.; ovce bekajo, Kug.-Valj. (Rad); — schwätzen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bekèt, -ę́ta, m. das Geblöke (o drobnici) Jan., M., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bẹlák, m. 1) weißes Schwein, Dalm.-Valj. (Rad); — 2) der Weißstein, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bẹ̑łča, f. ime beli kravi, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bẹlȋtnica, f. = belitnjak, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bẹlȋtnjak, m. der Wäschzuber, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bẹlǫ̑ča, f. = belota, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

beráčək, -čka, m. junger, kleiner Bettler, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

beráčič, m. dem. berač; der Bettelbube, Cig.; — armer Bettler, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

beráčinja, f. 1) die Weinleserin, Valj. (Rad); — 2) die Bettlerin, Guts., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

beračǫ̑n, m. der Bettler (zaničlj.), Cig., Bes., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bę̑rba, f. die Weinlese, C., Valj. (Rad), DZ.; iti v berbo, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

béreg,* m. = berek, C., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bérek, m. der Morast, C., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; — iz magy. bereg, Dan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bę̑rša, f. das Raffholz, C., Mik., Kr.-Valj. (Rad); — prim. brati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.-Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bẹsnẹ́ti, -ím, vb. impf. rasen, wüthen, Cig., Cig. (T.), nk.; na boj b., Zv.; (— praes. besnẹ̑m: ogenj, voda besne, ogr.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bẹsnǫ̑ča, f. = besnoba, Cig., Jan., C., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bə̀t, -à, m. = bat; danes z betom, jutri s psom, heute Braus, morgen Graus, Kr.; jeseni z betom, po zimi s pesom, Valj. (Rad); bet s cepom odbijati, Gleiches mit Gleichem vergelten, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

béteg, -ę́ga, m. der Schmerz, Dalm., Boh.; — die Krankheit, Mur., Cig., Jan., ogr. i. kajk.-Valj. (Rad), vzhŠt.; veliki b., die Fallsucht, die Epilepsie, vzhŠt.; — tudi: béteg, gen. bétega, Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. magy. beteg krank, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

betežník, m. der Kranke, Mur., Jan., Danj., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.-Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.-C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bézən, -zna, m. 1) die Kluft, die Bergspalte, C., Tolm.-M.; das Loch, C.; teman brlog, GBrda; — tolmun v vodi, Črniče (Goriš.); — 2) die Fuge (z. B. im Bretterboden), Rib.-M.; bezə̀n, -znà, Valj. (Rad); — prim. brezen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.-Valj. (Rad); — prim. bezjak.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bezljȃj, m. 1) der Renner, der Läufer, Mik.; — 2) = bezljanje, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bezljáti, -ȃm, vb. impf. mit erhobenem Schweif rennen, biesen; krave bezljajo, kadar jih po leti muhe in obadi (brenclji) pikajo; bəzljati, Valj. (Rad); — prim. 2. bezgati, 2. bzikati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bẹ́ža, f. die Flucht, Mur., Valj. (Rad); — der Auflauf, Mur., C., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bẹžȃj, m. der Lauf, ogr.-Mik.; bežaj sem dokončal, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȋbra, f. schlechtes Getränk, Cig., Jan.; verpantschter Wein, kajk.-Valj. (Rad); — prim. lat. bibere, piti (?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bičevȃnje, n. das Geißeln, die Geißelungen, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bičeváti, -ȗjem, vb. impf. zu geißeln pflegen, geißeln, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad), Bas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȋčevje, n. = bičje, Meg., Dict., C., Dalm., Valj. (Rad); jerbasček je iz bičevja spletla, Ravn.; bíčevje, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȋčnjak, m. = bičnik, Mur., C., Mik., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȋjəc, -jca, m. der Schläger, der Polterer, C., ('bic') ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bijénje, n. das Schlagen, Mur., Cig., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bíka, f. = 2. bic, 2. bik, Mur., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bíkovnica, f. 1) der Ochsenziemer, C., ogr.-Valj. (Rad); — 2) = bikovina 3), Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bíł, f. 1) der Halm, Dict., Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); slamnata b., der Strohhalm, Trub. (Post.); — das Halmgewächs, Jan.; — 2) das Kräutig (von Erdäpfeln, Kürbissen u. dgl.), C.; — 3) črna b., die Braunwurzel (scrophularia nodosa), Cig., Povir-Erj. (Torb.); — tudi: der Beifuß (artemisia vulgaris), Ptuj, SlGor.-C.; — tudi: die Einbeere, (paris quadrifolia), Spodnja Idrija in Volče-Erj. (Torb.); — 4) der Splitter, Mur., b. ali troha (v očesu), Trub. (Post.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bíla 1., f. 1) der Halm: do bile, bis auf den letzten Halm, C.; — 2) das Kürbisblatt, Danj.-Mik., Kr.-Valj. (Rad); — prim. bil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bíłce, n. dem. 1. bilo, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȋłka, f. dem. bil; 1) der Halm; der Grashalm, Valj. (Rad); suh, kakor bilka, Mur.; — 2) das Splitterchen, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bílọ 1., n. 1) die Schlagader, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Valj. (Rad), Erj. (Som.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

birȋčka, f. das Weib des Gerichtsdieners, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȋrka, f. = ovca, ogr.-Valj. (Rad), C., Trst. (Let.); — eine graue Geiß, C.; — prim. rus. byrka = ovca.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bíroš, m. der Rinderhirt, ogr.-Valj. (Rad); — iz magy. birus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bistrǫ̑ča, f. = bistrost, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bìt, -tà, m., Cig., Jan., Valj. (Rad), C., pogl. bat, bet.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bítje 1., n. 1) das Schlagen, die Schlägerei, Mur.; svajo z bitjem končati, ogr.-Valj. (Rad); — b. žile, der Pulsschlag, Cig. (T.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, C.; ura z bitjem, ura se je na bitju pokazila, Polj.; tudi: bitjè.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bítje 2., n. 1) das Sein, die Existenz, Mur., Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; b. in žitje, Zv.; svoje b. imeti, existieren, Vod. (Izb. sp.); — 2) die wesentliche Beschaffenheit: b. in natura, b. in lastnost, Pohl.-Valj. (Rad); — der Zustand: v dobrem bitju držati kaj, etwas im guten Zustand erhalten, Levst. (Pril.); b. ljubljanskega močvirja, Levst. (Močv.); — 3) das existierende Wesen (ens), Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; umno b., das Vernunftwesen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bívolica, f. die Büffelkuh, Mur., Cig. (vívolica, ogr.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blagohlę́pnost, f. die Habsucht, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blagoslávljati, -am, vb. impf. ad blagosloviti; segnen, weihen, einweihen, Cig., Jan., ogr. in kajk.-Valj. (Rad), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blagoslovljénje, n. die Weihe, die Einsegnung, Cig., Jan., nk.; blagoslovljenjè, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blȃgva, f. der Pfefferschwamm (agaricus piperatus), Mur., Cig., Jan.; der Röhrenpilz (boletus), Št., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blánja, f. 1) das Brett, Mur., Cig., Jan., SlGor.-C., ogr.-Valj. (Rad); Blanje režem ino nje Lepo skoblim, Danj. (Posv. p.); — 2) der Holzklotz, C., Ajdovščina-Erj. (Torb.); — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, Kras-Erj. (Torb.); (blana, Črniče); — mala gredica, Pliskavica (Kras); — prim. it. piana, das Brett, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blázən, -zni, f. der Frevel, Mur.; (tudi: blázən, -zna, m., Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blazína, f. 1) der Bettpfühl, das Kissen, Cig., Jan., C., Rib.-M., ogr.-Valj. (Rad); die Matratze, Mik., das Federbett, Cig., Ptuj; — 2) der Fuß- oder Handballen, V.-Cig., Cig. (T.); — 3) der Lagerbalken: a) des Daches, Tolm.-Erj. (Torb.); na blazine se opira vse ostrešje, Gor.; b) des Dreschbodens, Cig., Naklo (Gor.); c) unter Fässern, Naklo (Gor.); d) die Schwelle (z. B. bei der Eisenbahn): hrastove blazine, LjZv.; (bei einer Brücke), Cig.; e) eine wagerechte Stange am Gerüst, worauf die Bretter des Gerüstes ruhen, die Rüststange, V.-Cig.; f) das Well- oder Zapfenlager, Jan., Cig. (T.), Savinska dol.; g) oni del voza, v katerem tiče ročice, Z.; der Rungstock, Cig.; — der Querbaum des Schlittens, V.-Cig.; h) das Pfluggestellchen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blȃznik, m. 1) der Irrsinnige, C., Levst. (Nauk), Let.; — 2) der Gotteslästerer, der Frevler, Jan., C., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blázniti, -im, vb. impf. 1) beirren, verwirren, Dict.; v igri koga b., Mik., C.; ne dajte se krivičnim ukom blazniti, Krelj; preproste ljudi v pravi veri b. in motiti, Trub.; to šibko srce silno blazni in moti, Dalm.; (durch Schmeichelei), Meg.; — ärgern, Alas.; druge ljudi blazne ali pohujšujo, Krelj; ako pak tebe tvoja roka blazni, ... Trub.; — b. se, ein Aergernis nehmen, sich ärgern, C.; nad njim so se blaznili, Dalm.; vi se čudite ino blaznite, Krelj; — 2) = blazneti, sich wahnsinnig benehmen, irre reden, delirieren, Habd., Cig., Jan., M., C.; — vraga ima i blazni, ogr.-Valj. (Rad); fluchen, lästern, Habd., Mur., C.; proti Bogu b., ogr.-Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bláznost, 1) der Irrsinn, der Wahnsinn, Cig., nk.; tresoča b., delirium tremens, Let.; — die Narrheit, die Thorheit, M., C.; modrost tega sveta je blaznost pri Bogu, ogr.-Valj. (Rad); — 2) der Frevel, die Gotteslästerung, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.-Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena (nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bláženstvọ, n. die Glückseligkeit, der Segen, Jan., C., ogr.-Let., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blẹ̑dəc 2., -dca, m. ein blasser Mensch, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blẹdǫ̑ča, f. = bledoba, Cig., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blẹdọ̑st, f. die Blässe; (blẹ́dost, kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blekáš, m. der Blöker (o kozlu, ki rad blekeče), Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blẹsíkati, -kam, -čem, vb. impf. schimmern, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blískati, -am, vb. impf. 1) blitzen: z očmi bliska, seine Augen sprühen Feuer, Cig.; — bliska = bliska se; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.-Valj. (Rad); tako močno bo grmelo in bliskalo, da ljudje bodo oslepeli, Jsvkr.; bliska ino treska, ogr.-Valj. (Rad); — 2) b. se, blinken; zlato se bliska, Cig.; glitzern: Kak lepo se rosa bliska! Preš.; — bliskalo se je rib in ribic vse polno po vodi, Ravn.; — bliska sè, es blitzt; vso noč se je bliskalo; — blíšče se, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bliščȃva, f. = bleščava, M., C., ogr.-Valj. (Rad); brez bliščave (prunklos) koga vzrediti, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blȋtva, f. der Mangold (beta), Pohl., kajk.-Valj. (Rad); — prim. it. bieta (iz: bleta), Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blizína, f. die Nähe, Mur., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blíža, f. die Nähe, Cig., Mur., Jan., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blȋžati, -am, vb. impf. nähern; b. se, sich nähern, nahen; sovražnik, nevihta, zima se bliža; b. se komu, h komu; Z duhovnim bliža slapu se Savice, Preš.; konj frče, če se k njemu osel bliža, ogr.-Valj. (Rad); b. se koncu ali h koncu, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blǫ́da, f. 1) der Irrthum, C., kajk.-Valj. (Rad); — 2) = obloda, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blǫ́dnost, f. der Irrthum, C.; v b. napeljati, plačo blodnosti vzeti (= prejeti), ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bobȋčək, -čka, m. = bobič, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bobovína, f. das Bohnenstroh, Cig., C.; tudi: bobǫ̑vina, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bobovníca, f. das Bohnenstroh, Mur., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bǫ̑breg, m. 1) nav. pl. bobregi (bobreki) die Niere, C.; — 2) der Fichten- oder Tannenzapfen, Valj. (Rad); — pogl. bubreg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bodečíca, f. das Seitenstechen (pleuritis), Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bōdər, -dra, adj. heiter, munter, muthig, Jan., Šol., Cig. (T.); bodri možakarji so naglo razsodili, LjZv.; Rad gledam ti v valove bodre, Greg.; — iz rus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bodílọ, n. der Stachel, C., M.; bodilo na trnji, Škrinj.-Valj. (Rad); — die Bohrahle, der Pfriem, Cig., Jan.; v uganki: šilo, bodilo, po hosti hodilo, ni pilo ne jelo, pa vendar živelo, (ali: pa vendar debelo), = kostanjeva ježica, jvzhŠt.; — die Stechwaffe, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȏdkati, -am, vb. impf. kleine Stiche machen, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bogatȃj 1., m., Pohl.-Valj. (Rad), LjZv., pogl. bogatej.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bogȃtuš, m. = bogatuh, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bogčarȋja, f. coll. die Armen, kajk.-Valj. (Rad); — prim. 2. bogec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bọ̑gəc 1., -gca, m. dem. bog; 1) der liebe Herrgott; — das Crucifix; — 2) der Götze, Habd.-Mik., C., ogr.-Valj. (Rad); — 3) die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Goriš.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bọ̑gək, -gəka, m., C., Valj. (Rad); pogl. 1. bogec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bogíca 1., f., nam. božica, = boginja, Guts., C., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bogíca 2., f. die Bettlerin, kajk.-Valj. (Rad); — prim. 2. bogec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bogínja, 1) die Göttin; on je boginjo vprašal in ne vprašal Gospoda, Dalm.; bọ̑ginja, Preš.; — 2) die Wahrsagerin, Mik.; — 3) neka gosenica, Ravn.-Cig.; (prim. bohinja, neka gosenica zelena z rožičem, Kr.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bogorodíca, f. die Gottesgebärerin, Jan., Vrt., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȏgstvọ,* n. = boštvo (Gottheit), Jan., Bas., Pohl., ogr.-Valj. (Rad), Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

boháti, -ȃm, vb. impf. 1) entzweiquetschen, entzweiplatzen machen: b. češplje, C., Valj. (Rad), Gor.; b. se, aufspringen, platzen: češplje se bohajo, Z.; — 2) mästen: trebuh, prašiče b., C.; — prim. boh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bojȃzən, -zni, f. die Furcht, die Befürchtung, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.-Valj. (Rad); — der Schrecken, Guts.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

boję́čost, f. = boječnost, Jan.; brez boječosti, Škrb.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bojevalíšče, n. der Kampfplatz, Cig., Pohl.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bojevȃvəc, -vca, m. der Kämpfer, Cig., Jan., Škrinj.-Valj. (Rad), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bǫ̑jna, f. der Kampf, der Krieg, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bojníca, f. die Kämpferin, die Kriegerin, Valj. (Rad); zdaj pak, ti bojnica, pripravljaj se! Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bojtár, -rja, m. der Unterschafhirt, ogr.-C., Valj. (Rad); — iz magy.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȏł, -i, f. der Schmerz, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); srčna b., das Herzeleid, Jan.; Duh plemeniti sam bo nosil boli, Greg. (prim. bȏl, gen. bȏli, kajk.-Valj. [Rad]); — suha bol, die Schwindsucht, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bolẹ̑znost, f. die Krankheit, C., ogr.-Let.; — der Schmerz, ogr.-Valj. (Rad), Danj.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bołháč, m. 1) kdor ima veliko bolh, Z., Valj. (Rad); — 2) der große Erdfloh (haltica oleracea), Erj. (Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bołšíca, f. dem. bolha, Jan., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bołšnják, der vordere Hemdschlitz, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȏlta, f. das Gewölbe, Mur., BlKr., kajk.-Valj. (Rad); — prim. it. volta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bolvȃn, m. 1) der Götze, ogr.-Valj. (Rad), Zora; — 2) der Block: alabaster v bolvanih, DZ.; — prim. balvan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bolvȃnstvọ, n. der Götzendienst, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bọ̑mbək, -bka, m. 1) kravji zvonček, Valj. (Rad); — 2) die Fruchttraube vom Holunder und Aehnliches, C.; hangende Knospe, C.; das Kartoffelsamenkügelchen, BlKr.; — prim. bombati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

borȋvəc, -vca, m. der Kämpfer, Cig., Jan.; der Fechter, Cig., Jan.; der Ringer, Jan., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

borjénje, n. das Kämpfen, der Wettkampf, Cig., Jan., C., nk.; na skradnje b. svojo dušico okrepiti, kajk.-Valj. (Rad); tudi: borjenjè, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

borovíca, f. = brina, Št.-Cig., Valj. (Rad); z borovico po hišah kade, Pjk. (Črt.); tudi: bǫ́rovica, Mur., okoli Maribora-Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

borǫ̑vje, n. coll. der Föhrenwald, der Kieferwald; borovjè, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bosáča, f. 1) die Barfüßerin, Mur.; — 2) ein Rad ohne Schiene, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bósti, bódem, vb. impf. stechen; vol bode, der Ochs ist stößig; vola se bodeta, die Ochsen stoßen sich mit den Hörnern; kdor se rad bode, se roga iznebi, C.; — bode me, ich habe einen stechenden Schmerz; pos. ich habe Seitenstechen; v oči b., auffallend sein, Jan., nk.; — hervorsprossen: žito iz zemlje bode, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bòt, bóta, m. = bat, C., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

botrínja, f. 1) = botra, Dict.-Mik.; — 2) = botrina 1), Dict., Cig., Jan.; — 3) der Pathenschmaus, Kr.-Valj. (Rad); tudi pl. botrinje, Kras.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

božȃnstvọ, n. die Gottheit, Habd., Mur., ogr.-Valj. (Rad), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

božȃstvọ, n. = božanstvo, Rog., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bǫ́žati (dodatek k slovarju), dodaj v 1. v.: tudi: bǫ̑žam, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

božíca, f. die Göttin, Jan., Mik., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

božȋčnjak, m. 1) = božičnik 1), Mur., Cig.; — 2) veliki b., = december, mali b., = januar, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bračíca, f. = beračica 1), Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bradȃtəc, -tca, m. der Großbart, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brádəlj, -dlja, m. 1) das Kinn, V.-Cig., C.; — 2) das Bartläppchen der Hühner, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) der Zapfen am Halse der Schweine, C.; — 4) der Bart der Zimmermannsaxt: bradelj je bradljina brada, Mik.; žatlaka ima toporišče, uho, prednji in zadnji bradelj, Vod. (Rok.); — 5) der Schlüsselbart, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bradȋnje, n. coll. der Baumbart, C., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brámor, -rja, m. 1) die Werre (gryllotalpa vulgaris), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Valj. (Rad), Št.; prim. podjed; — 2) der Spath, der Knoten am Knie, (eine Krankheit bei Pferden und Ochsen), V.-Cig.; junec ima bramorja, (bramora) Polj.; — 3) pl. bramorji, Scropheln, Notr.-Cig., Jan., Nov.; imel je bramorje ali bezgavke, Cv.; — der Beinfraß, Cig., C.; — tudi: brámor, -óra, Polj.; — prim. mramor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brȃn, m. 1) = bran, f. 1), Valj. (Rad); — 2) = jez: Srdita črez branove stopi, Greg.; b. postaviti žugajoči reki, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

branȋtelj, m. der Vertheidiger, der Schirmer, Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); — der Schutzherr, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.-Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen (Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bratȋčna, f. des Bruders Tochter, die Nichte, Habd., Hip. (Orb.), Jan., C., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brȃtja, f. coll. die Brüder, ogr.-Let., kajk.-Valj. (Rad), BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brátrančič, m. dem. bratranec, C., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brȃtva, f. die Sammlung, die Lese, Mur.; die Weinlese, Mik., Cig., Jan., Dalm., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brȃv, m. 1) das Schafvieh (ohne Rücksicht auf Alter und Geschlecht), Cig., Met., ogr.-Valj. (Rad); — der Schöps, Berkini-Erj. (Torb.); — 2) das Schwein, C., Mariborska ok.; — 3) = živinče: drobni bravi, C.; — = žival, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bravę̑tina, f. das Schöpsenfleisch, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brázdati 1., -am, vb. impf. = brazditi, Jan., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brázdenica, f. die Hohlkehle, Guts., Valj. (Rad); brazdeníca, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brȃzdež, m. 1) der Schmierer, der Sudler, M.; — 2) der Schmutzfleck, Cig., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brbljìv, -íva, adj. plapperhaft, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brbljȋvəc, -vca, m. der Plapperer, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brbotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) brodeln, sprudeln, BlKr.; — 2) schnell, undeutlich reden, Cig., C., Glas.; — stammeln, Valj. (Rad); schwätzen, plaudern, C., Vrt., Trst. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brbotljȋvəc, -vca, m. der Stammler, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brbȗnək, -nka, m. die aufsteigende Wasserblase, Cig., C., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bŕdọ, n. 1) der Hügel, die Anhöhe; veseli ga pisano brdo, Jurč.; pl. brda, die Hügelgegend, Cig., Jes.; — das Vorgebirge, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) der Weberkamm, Mur., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), Kr.; oba sta na eno brdo tkana, beide sind von gleichem Charakter, Z.; brez mendranja ne zleze tkalcu platno na brdo, Jan. (Slovn.); — 3) pl. brda, stroj, s katerim se vrvi pletejo, SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȓdokva, f. der Salat (lactuca), Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brẹgáča, f. das Hügelchen, unbedeutender Berg, M., C.; krt napravi na dan tristo bregač, Št.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brẹgúlja, f. = bregovnica, Mur., Cig., Kr.-Valj. (Rad), Erj. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bremę̑nce,* n. dem. breme, kleine Last, M.; (bremę́nce, Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brenkáč, m. 1) der Klimperer, Cig.; — 2) der die aufgeackerten Erdklumpen zerschlägt, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brẹ̑st 2., m. die Balzzeit, Cig., Valj. (Rad); — nam. mrest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brẹ̀z, -ẹ́za, m. = breza, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brezdȗšnik, m. der Herzlose, der Gefühllose, Mur., Cig., Valj. (Rad); — der Bösewicht, Meg., Dict., Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brẹ̑zəc, -zca, m. ein gestreifter Ochs, Lašče-Levst. (M.), Valj. (Rad); ein gestreiftes scheckiges Pferd, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brẹzováča, f. der Birkenstab, Cig., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brẹ́zovəc, -vca, m. 1) der Birkenstamm, C., Danj., Mik.; — der Birkenstock, Valj. (Rad); — 2) die Rothwurz (tormentilla), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brezrokȃvəc, -vca, m. eine Art Weste, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brẹžȃnjək, -njka, m. kleiner Hügel, C., Mik., Valj. (Rad), Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brẹ̑žčək, -čka, m. dem. brežec, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brẹžína, f. 1) das Ufer: nekaj brežine se je utrgalo, Nov.; pod brežino so raki, C.; der Dammaufwurf, C.; — die Ufergegend, M., C.; — 2) der Abhang, der Seitenabfall eines Berges, Cig. (T.), C., Jes.; po dolinah in brežinah, C.; brežine kopati, die Berge roden, Z.; das Steigende (im Bergbau), Cig. (T.); — die Anhöhe, der Berg, Cig., C., M.; — (solnce) zlate trake vrže na drevje in brežine, ogr.-Valj. (Rad); — 3) das Bergheu, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bridkǫ̑ča, f. = bridkost, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brijačíca, f. des Barbierers Weib, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brisȃčnjak, m. mesto, kjer brisača visi, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brisáłce, n. dem. brisalo, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brisálọ, n. das Handtuch, Cig., Jan., C.; der Abwischfetzen, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brisȃvka, f. das Abwischtuch, das Handtuch, Mur., Cig., Jan.; der Wischlappen, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brȋslja, f. 1) das Abwischtuch, das Handtuch, Cig., Jan., Mik., Kras, Polj.; — der Wischfetzen, Valj. (Rad); — 2) ein aufgeputztes, stolzes Mädchen, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bríti, brȋjem, vb. impf. 1) rasieren; b. se, sich den Bart rasieren; ovce b., scheren, ogr.-Valj. (Rad); sukno b., das Tuch scheren, Cig.; — 2) b. se, sich haaren: konj se brije, verliert das Winterhaar, Z.; sich mausen (von Vögeln), Federn lassen, Cig., C.; das Laub verlieren: drevje se brije, Cig.; — 3) brez britve b. koga, jemanden fein betrügen, Cig., M.; norce b., Possen reißen, scherzen, Flausen treiben; — 4) scharf wehen; veter, burja brije; Zlo brije zunaj mraz nocoj, Preš.; veter me brije, bläst mich scharf an, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȓk 1., m. 1) ein Barthaar, Valj. (Rad); — 2) pl. brki (brkovi), der Schnurrbart, Cig., Jan.; — 3) der Bartfaden (z. B. eines Fisches), Cig.; — 4) die Weinrebenranke, C.; — 5) die Dille des Schnabels (zool.), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bŕka 1., f. 1) ime ovci (Z.), ali kobili, kajk.-Valj. (Rad); — 2) pl. brke, = brki, der Schnurrbart.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bŕklič, m. = brkle, C., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brljȗzga, f. 1) die Kothsuppe, C., Z.; — das Gepantsch, C., SlN.; — 2) tako se reče otroku, ki rad brljuzga po skledi, Polj.; — 3) der Backenstreich, Mur., Cig., Jan., Met.; b. v obraz, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brljȗzgati, -am, vb. impf. 1) patschen, patscheln: po blatu b., Cig., Jan., M., C.; otrok po jedi po skledi brljuzga, Polj.; — 2) b. koga, ohrfeigen, Jan., Valj. (Rad), Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brljúzniti, brljȗznem, vb. pf. = brljuzgniti, Cig., M., Levst. (Zb. sp.), Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brlǫ̑žič, m. dem. brlog, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brodaríca, f. des Fährmanns Weib, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brọ̑dək, -dka, m. dem. brod, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bróditi, brǫ́dim, vb. impf. 1) waten; po vodi b., Cig.; skozi blatno mesto b., Trub.; — wühlen, Guts.; s prstom b. po čem, Gor.; stochern: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; — pantschen, C.; — sudeln (z. B. beim Essen), Mur., C.; otrok brodi, SlGor.; — 2) abgeschmacktes Zeug reden, C.; — = bloditi (irre reden), Cig., Jan.; — 3) trans. durchwaten, pren. durchschweifen: gošče i dole brodi s čudom moj pogled, ogr.-Valj. (Rad); — aufwühlen: b. vodo, das Wasser trüben, Mik.; — b. star prepir, einen alten Streit aufrühren, Cig.; — mengen: b. vmes lahovščino, Ravn.; — 4) überfahren: C.; broditi človeka na ono stran (reke), Vrt.; — b. se, zu Schiffe fahren, Habd.; tudi: brodíti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brodnár, -rja, m. = brodnik, Dict., Mur., Cig., Danj.-Valj. (Rad); Brodnarja je zaklicala, Holaj, holaj, brodnarič mlad! Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brójiti (dodatek k slovarju), dodaj: brojíti, -ím, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brȏskva, f. die Kohlrübe (brassica oleracea), Meg., Tolm.-Erj. (Torb.), Brežani (Ist.)-SlN.; tudi: brǫ̑skva, Valj. (Rad); — prim. it. brasca, die Kohlpflanze.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brózda, f., V.-Cig., ogr.-Valj. (Rad); pogl. brzda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bŕsati 1., bȓsam, -šem, vb. impf. = brcati, Mur., M., C.; konj brše ali grize, ogr.-Valj. (Rad); srce jim brše krepkeje, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bŕsniti, bȓsnem, vb. pf. = brcniti, Cig., Met.; Nalašč jezik njemu zdrsnil, Da Slovana spet je brsnil, Levst. (Zb. sp.); konj je detetu oko in zobe vun brsnil, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

br̀st, bŕsta, brstà, m. 1) die Baumknospe; cvetni, listni b., die Blüten-, die Blattknospe, Tuš. (B.); — 2) der Trieb; b. pognati, Dalm.; coll. die Triebe: obrezani mladi pritlikavci veliko novega brsta poženejo, Pirc; deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v butarice podelati, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brȗnda 1., f. 1) die Maultrommel, BlKr., Valj. (Rad); — 2) = volk (Schnurre), Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brȗndati, -am, vb. impf. na orodje gosti, ki brni, SlGor.; die Maultrommel schlagen, Cig., M., BlKr., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brúsiti 1., -im, vb. impf. 1) schleifen; nož, meč b.; abwetzen: črevlje b. (beim Gehen); pete b. za koga, für jemanden herumlaufen; piti zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si b. na kaj, sich auf etwas Rechnung machen, Cig., Št., ogr.-Valj. (Rad); = b. se: uže več dni se je brusil na pijačo, ki ga v svatovski dan čaka, Jurč.; jezik b., die Zunge wetzen; — 2) — schwätzen: voznikom in mesarjem brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj zopet to brusiš? SlN.; — divji petelin brusi, balzt, SlN.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brȗšnja, f. das Schleifen, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȓvnọ, n. = bruno, der Balken, Mur., Mik., ogr. in kajk.-Valj. (Rad), SlGor., BlKr.; (pomni: "bruvan" nosači, Balkenträger, Krelj).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brzína, f. die Schnelligkeit, die Geschwindigkeit, Valj. (Rad); b. obteka, vrtnje, pada, meta, širjenja, die Umlaufs-, Umdrehungs-, Fall-, Wurf-, Fortpflanzungsgeschwindigkeit, b. raste, pojemlje (pada), nimmt zu, nimmt ab, Cig. (T.); — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brzǫ̑ča, f. = brzost, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

búča,* m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati*; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.-Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava (zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȗčnica, f. 1) der Kürbiskern, der Kürbissame, C., Kres; — 2) bučnice, Kürbsen (cucurbitaceae), Tuš. (R.); — 3) der Kürbiskuchen, Valj. (Rad); — 4) die Kürbisflasche, Cig.; — 5) die Flaschenbirne, Cig., C.; — 6) der Günsel (ajuga), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȗd 1., m. die Aufmunterung: bud predramlja, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

búdəlj, -dlja, n. = budla, die Fülle des Bratens, Valj. (Rad); — prim. budla, budlati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȗka, f. der Tumult, Cig., C., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȗkvež, m. ungeschickter Mensch, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

búncəlj, -clja, m. die Nocke (eine Mehlspeise), V.-Cig., Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. wutzel = Wülstchen, Röllchen. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȗnda, f. schwerer Ueberrock oder Mantel, M., Lašče-Levst. (Rok.), BlKr.; der Pelzmantel, ogr.-Valj. (Rad); — iz madž.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȗndaš, m. ovčarski pes, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

búnjavəc, -vca, m. der Bausback, Cig., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȗnka, f. 1) der Schlag, der Stoß, der Puff, Cig., Levst. (Rok.); — 2) die Geschwulst, die Beule infolge einer Contusion; debela b. mu je stekla na čelu, LjZv.; — irgend eine knotenartige Verdickung, z. B. der Knorren am Holze, Cig., Valj. (Rad); — 3) neka hruška, Krško, Sv. Jakob ob Savi-Erj. (Torb.); die Faustbirn, Cig.; — 4) pl. bunke, die Bassgeige, Zilj.-Jarn. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

búrkanje, n. 1) das Brodeln, Mur.; — 2) stürmische Erregung: das Aufwallen des Meeres, Cig.; b. morskega šuma, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

búrkati 1., bȗrkam, vb. impf. 1) mit Blasen aufwallen, brodeln, sprudeln, Mur., Št.; — 2) aufwallen machen, erregen: vodo b., Cig.; — beunruhigen: naj te ne burkajo tuje misli, kajk.-Valj. (Rad); — b. se, aufgeregt, unruhig sein (o morju), Cig., Jan.; (o človeku), C.; naj se ne burka srce vaše, kajk.-Valj. (Rad); — prim. buriti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȗrklež, m. ungeschickter Mensch, M., Valj. (Rad), Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bȗška, f. die Geschwulst infolge einer Contusion, Z., Bes.; tako me je udaril, da mi je buška stekla, Valj. (Rad); lasna buška, die Haarpapille, Erj. (Som.); — prim. 2. buhniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bzíkanica, f. die Spritzbüchse, die Spritze, Mur., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bzíkati 2., -kam, -čem, vb. impf. biesen (o goveji živini): živina bziče, Mik., Valj. (Rad); — prim. bezgati, bezljati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cáca, f. der Kleister, die Pappe, Guts., Št.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cȃjnarica, f. kladivo, s katerim se železo cajna, Gor.-Valj. (Rad); — prim. cajnati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cȃndra, f. der Fetzen, der Lappen, Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. zalder, zader f. etwas Faserichtes. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cȃnjək, -njka, m. der Fetzen, C., SlN., kajk.-Valj. (Rad); — prim. 2. canja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cápa 2., f. die Pfote, kajk.-Valj. (Rad); — prim. it. zampa, die Pfote.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cȃrga, f. der Wortwechsel, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cȃrgati se, -am se, vb. impf. streiten, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cę́cati 1., cę̑cam, vb. impf. saugen: dete, tele ceca, Mur., vzhŠt., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cę́dər, -dra, m. die Ceder, Cig., Jan., Dalm., Ravn., Jap.; libanski c. (cedrus Libani), Tuš. (R.); — tudi: cédər, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cẹdȋłnjak, m. = cedilnik, Fr.-C., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cę́drovje, n. der Cedernwald, Jan.; cédrovje, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cę́hmoštər, -tra, m. = cehmešter 2), Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cẹ́panica, f. 1) das Scheit, Mur., C.; tudi hs.; — 2) cẹpaníca, neka vrsta črešenj, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cẹ̑pəc, -pca, m. dem. cep; 1) kleines Pfropfreis, Valj. (Rad); — 2) cẹ́pəc, der Dreschflegel; — der Prügel, der Knüttel, Cig., C., M.; — das Anschlagholz in der Mühle, den Beutelkasten zu erschüttern, Cig.; — ein grober, plumper Mensch, ein Flegel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cepə̀t, -ptà, m. das Gestampfe, das Getrampel, Valj. (Rad); (cepèt, -ę́ta, Mur., Cig., Jan.); das Zappeln, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cẹpíka, f. 1) das Pfropfreis, Meg., C., Z., Nov.; — 2) ein durch Pfropfen veredelter Fruchtbaum, C., Biljana (Goriš.)-Erj. (Torb.); cepike se morajo na zimo s capami obsukati, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ceptə̀c, -əcà, m. das Knabenkraut (orchis), C., Tuš. (B.), Valj. (Rad); — tudi: der Frauenschuh (cypripedium calceolus), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cẹ̑starica, f. das Weib des Straßeneinräumers, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cẹstnína, f. das Straßengeld, die Straßenmautgebür, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cę̑vta, f. = cefta, cehta, der Wassereimer, Cig., C., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cíca 1., f. die Katze, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cȋfra, f. 1) die Ziffer, (iz nem.); — 2) der Schmuck, die Zier, C.; der Putz, kajk.-Valj. (Rad); — pl. cifre, der Flitter, ogr.-C.; die Fransen, Šol.; prim. madž. cifra.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cȋkla, f. = pesa, C., Valj. (Rad); — iz cvikla; hs. cvekla, novogrško σεῦκλον, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cȋmbale, f. pl. 1) die Cymbel, Jan.; Trobente in gosli in cimbale, Preš.; cimbole, ogr. in kajk.-Valj. (Rad); — 2) das Cymbal, das Hackbrett, Mur., Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

címbora, f. = cimbor, Kr.-Erj. (Torb.), Valj. (Rad); — prim. cibora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cípov, m. der Kuchen, ogr.-Valj. (Rad); — iz madž. tzipó.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cípovəc, -vca, m. = cipov, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ciprès, -ésa, m. = cipresa, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ciprę̑šina, f. = cipresa, Schönl.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

citráš, m. der Zitherspieler, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cíza 1., f. 1) die Zitze, Kr.-Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Jan., M., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cmočə̀k, -čkà, m. = cmočec, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cmȓk, m. der Wasserwirbel, Mur., Cig., Jan., Danj.-Mik.; c. ga je požrl, der Strudel hat ihn verschlungen, SlGor.; (povodni mož) po noči rad pomalja iz cmrkov glavo, — rad vlači ljudi v cmrk, Trst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cǫ̑kla, f. 1) der Holzschuh: v coklah hoditi; — 2) die Sandale, Kr.-Valj. (Rad); prim. cokol; — 3) der Radschuh, der Hemmschuh beim Wagen; s coklo zavreti; — 4) deščica pri kolovratu, na katero predica z nogo pritiska, Dol.; — 5) schwerfälliger Fußgänger, M.; — prim. it. zoccolo, der Holzschuh, srvn. zockel, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cókol, m. die Sandale, Habd., Valj. (Rad); — prim. cokla.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cọmpər, -pra, m., C., Valj. (Rad); pogl. coper.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cọ́na, f. iz nem. Zuname, C., ogr.-Valj. (Rad); pogl. priimek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cọ́novati, -ujem, vb. impf. = priimke davati, C., ogr.-Valj. (Rad); — prim. cona.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cọ́pər, -pra, m. der Zauber, Mur., Valj. (Rad); — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cọ̑pravəc, -vca, m. = coprnik 1), Škrinj.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cóvək, -vka, m. der Klumpen, Jan.; der Klotz, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

crẹ̑t, m. eine Art Bergstrauch, Valj. (Rad); die Bergkiefer (pinus pumilio), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

crẹ̑tje, n. coll. das Krummholz, das Knieholz, Kamnik-M., Valj. (Rad); — prim. cret.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cȓk, m. das Verrecken, M.; — die Viehseuche, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cȗcək, -cka, m. = pes, Habd., Št., BlKr., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cúlce (dodatek k slovarju), n. dem. culọ, Dalm., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cȗndra, f. 1) der Fetzen, Z.; — 2) neka vinska trta, Ip.-Erj. (Torb.); — 3) ein zerlumptes Weib, Štrek., GBrda, kajk.-Valj. (Rad); die Schlampe, C.; — prim. candra, cendra.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cȗndrək, (-drəka) -drka, m. razcapan človek, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cúra, f. die Harnröhre (v otročjem govoru), Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

curẹ́ti, -ím, vb. impf. schwach rinnen: Kri mu curi iz nosa; v globočini zemlje so žile, po katerih voda v studenec curi, ogr.-Valj. (Rad); — iz soda curi, tudi: sod curi, das Fass rinnt, Št., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cúsravəc, -vca, m. zerlumpter Mensch, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cúza, f. 1) die Zitze, die Mutterbrust, C., Kr.-Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Mur., Št.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cuzík, m. = cuzek 1), Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cȗzika, f. das Stutenfüllen, M., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cvékəc, -kca, m. dem. cvek, Valj. (Rad); prav. cvečec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cvènk, cvę́nka, m. 1) der Metallklang (bes. des Geldes), Cig.; — 2) klingende Münze, C.; Geld, Valj. (Rad); zadnji cvenk bo po grlu splaval, Vrt.; — 3) ein Spiel mit klingenden Münzen, Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cvẹ́tjiče, n. dem. cvetje; die Blütchen, die Blümchen, Mur., Cig., Jan., Danj., ogr.-Valj. (Rad); — c. sv. Frančiška, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cvȋč, m. 1) das Gewinsel, das Gequieke, Dict., Jarn., Mur., Jan.; das Gezwitscher, Mur.; — 2) saurer Wein, C., Valj. (Rad); — 3) der Sauerdorn (berberis vulgaris), SlGor.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cvȋk, m. die Bastpfeife, Cig., Valj. (Rad); — prim. cvičati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cvȋka, f. das Gewinsel, C.; das Geschrei, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čabrȗn, m. kdor rad brazda (čabra) po vodi, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čáča 1., -e, m. hyp. = ata, atej, BlKr., kajk.-Valj. (Rad); — prim. hrv. ćaća.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čȃčka 1., m. dem. 1. čača; kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čȃdək, -dka, m. = čade, Dol., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čádora, f. kurze Tabakspfeife, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čȃkəc, -kca, m. = čakelj: visec visi, čakec čaka, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čalȃrbina, f. der Trug, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čalarȋja, f. der Trug, ogr.-Valj. (Rad); die Eitelkeit, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čámər 1., -mra, m. der Stier, Jan., Kr.-Valj. (Rad), Saleška dol.-C., Poh.-Vest. I. 185.; čamer je vladar med govejo živino, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čamúr, m. = čemer 2), ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čȃsək, -ska, m. das Weilchen, Mur., Cig., ogr.-Valj. (Rad); — der Augenblick, tako je vsak časek vedel prav obrniti, Ravn.; ure so tekle, kakor časki, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

častník, m. 1) der Verehrer, Dict.; — 2) der Würdenträger, Jan., ogr., kajk.-Valj. (Rad); cerkveni častniki, Cv.; nav. čȃstnik, der Officier, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čȃta, f. der Hinterhalt: na čatah umoriti, ogr.-Valj. (Rad); na čatah posedavati, C.; — prim. madž. csata, der Kampf, in slov. četa.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čečèt, -ę́ta, m. das Meerzeischen, Mik., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čę́dnost, f. 1) die Sauberkeit, die Reinlichkeit; — die Hübschheit, die Zierlichkeit; — 2) die Sittsamkeit, die Wohlanständigkeit; drži č. v vseh svojih udih, v hoji, v pogledu, Kast. (N. c.); die Höflichkeit, Meg.; — die Tugend; č. ali krepost, Ravn.; tri božje čednosti, die drei göttlichen Tugenden; — die Klugheit, Habd., Mur., vzhŠt.; — tudi: čednọ̑st, ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čekèt, -ę́ta, m. das Gezwitscher (z. B. der Spatzen), Mik., Danj.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.-Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki (Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čeljustálọ, n. kdor rad čeljusta, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čemę́r, m. 1) das Gift, Habd., Dict., ogr.-Mik.; — der Eiter in der Wunde, C.; etwas sehr Bitteres, Valj. (Rad); die Galle: dali so mu piti s čemerom zmešan jesih, ogr.-Valj. (Rad); — v vzklikih: oj čemer! oj grdi čemer! BlKr.; — 2) heftiger Unwille, der Zorn, Danj.-Mik., ogr.-C.; der Verdruss, Cig., Jan.; tudi pl. čemeri, C.; od čemerov zobe vkup stisniti, ogr.-Valj. (Rad); šla si je čemerov odganjat, Pjk. (Črt.); — 3) die Gänsehaut, Habd.; čemer mi leti, n. pr., če kdo zamaške (iz plute) reže, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čemeríti, -ím, vb. impf. 1) č. se, eitern (o ranah), C.; — 2) čemeriti = jeziti, Cig.; deca čemeri puro, ogr.-Valj. (Rad); čmeriti, Gor.; — č. se = jeziti se, Cig., M.; zakaj se čemerite na mene? ogr.-Valj. (Rad); ein griesgrämiges Gesicht machen, (čmę́riti se) BlKr.; vreme se čemerí ("čmeri"), es ist trübes Wetter, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čemę̑rnica, f. die rothe Ameise, Kr., Št.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čẹ̑pnica, f. kleine Kohlenpfanne, M., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čę̑rga, f. der Tintenklecks, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čerǫ̑vje, n. coll. Steinspitzen, C.; — = skalovje, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čès, čésa, m. das Spanscheit, Mur., Danj.-Mik., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

česmíka,** f. = česmina, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

česmínovəc, -vca, m. 1) česminov grm, Mur.; — 2) der Berberitzensaft, Mur., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čésnəc, -sənca, (-nəca), m. dem. česen, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čę́stọ, adv. oft, häufig, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Boh., ogr.-Valj. (Rad), nk.; često preberite, Trub.; č. v dnevi, Schönl.; compar. češče, Meg., Guts., Boh., Trub.; (Dict. naglaša: čestọ̑, prim. ogr. "čestou").

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

češnják, m. 1) der Zahn (zaničlj.), M., C.; — 2) = česnik, česen, C., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

četŕtək, -tka, m. der Donnerstag; debeli, tolsti č., der feiste Donnerstag (nach Sexagesima); veliki č., der Gründonnerstag; četrtə̀k, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čèvk, čę́vka, m. das Belfern, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

číča, f. = sedež (v otročjem govoru), Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

číga 2., f. 1) die Winde (um Lasten in die Höhe zu ziehen), Habd., C., Valj. (Rad); studenec na čigo, der Ziehbrunnen, vzhŠt.; — = škripec, die Ziehrolle, C.; — 2) der Kreisel, Habd., Trst. (Let.); — 3) die Schnecke, C.; — iz madž. csiga, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čígər, -gra, m. der Tresterwein, C., Valj. (Rad); — prim. madž. csiger.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čilák, m. ime konju, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čìmž, čímža, m. = čremsa, Gor.-Cig., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

číniti, čȋnim, vb. impf. 1) im Radsiebe (Reiter) reinigen, reitern: žito č., Meg., Cig., Dol., Št.; da bi vas mogel činiti, kakor pšenico, Trub.; žito č. = obravnavati, Dalm.; — 2) thun, bewirken: činíti, -ím, ogr.-kajk., Valj. (Rad); číniti, Mur., Cig., Jan., nk.; — č. komu = dražiti koga, vzhŠt.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čínjenje, n. 1) das Reitern (des Getreides), C., Št.-Dol.; — 2) das Thun, die Handlung, Habd., C.; delo božje in činjenje spoznavati, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čȋrfa, f. = čerfa, BlKr.; globoka skleda za maslo, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čiripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern: vrablji čiripečejo, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čísəłce, n. dem. čislo, Valj. (Rad); — der Rosenkranz, Habd.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čislomǫ́lja, f. das Rosenkranzbeten, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čȋstəc 1.,* -tca, m. 1) na čistec priti, ins Klare kommen, C., Valj. (Rad); na čistec dognati, ins Reine bringen, SlN.; — 2) (stsl.) = kositer (Zinn), C., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čistína, f. 1) die Reinheit, kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Feingehalt eines Metalls, Cig. (T.); č. zlatnine, DZ.; č. novcev, Cel. (Ar.); — 3) feinstes Garn, C.; feinste Leinwand, C.; — 4) ein leerer Platz, eine Lichtung im Walde, C.; — na čistini, auf einem Platze mit freier Aussicht, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čistǫ̑ča, f. die Reinheit, Jan., C., Mik., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

člẹ̑nčəc, -čəca, m. dem. členek, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

člẹ̑nčək, -čka, m. dem. členek, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

človẹ̑č, adj. = človečji: pred sin(m)i človečimi, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

človẹčȃnstvọ, n. die Menschlichkeit, die menschliche Natur, Habd., Mur., kajk.-Valj. (Rad), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

človę̑čəc, -čca, m. dem. človek; das Menschlein, Habd., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

človẹ̑čjak, m. der Menschenkoth, Cig., Jan., Vrtov., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čmę̑łəc, m. (nam. čebelec), der Bienenschwarm, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čǫ́ba, f. 1) die Lippe, die Lefze (o človeku zaničlj.) Mur., Jan., vzhŠt., BlKr., ogr.-C.; pl. čobe, das Maul, Mur., čobe je na stran potegnil in obregnil se, ogr.-Valj. (Rad); — čoba, das Maul: čobo obesiti, das Maul hangen lassen, M.; čobo napeti, protzen, C.; — 2) der Baumstrunk, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — 3) der vorstehende Rand am Schuh, die Fummel, (čuba) Cig.; — prim. čuba, šoba.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čoháš, m. = čohar, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čòp, čǫ́pa, m. 1) der Schopf, das Büschel (Haare, Federn), der Federbusch, Cig., Jan., Rož.-Kres; die Quaste, Mur., Cig., DZ.; — der Pinsel, Cig.; — der Kamm der Vögel, Z., Valj. (Rad); — der Schopf des Daches: celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, Bes.; — 2) die kleine Horneule, Jarn.; Čop sedi na veji, Npes.-Schein.; — prim. nem. Schopf.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čopə̀k, -pkà, m. dem. čop; das Schöpfchen; der Kamm der Vögel, Valj. (Rad); der Zipfel, V.-Cig.; — tudi: čǫ̑pək.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čǫ̑rga, f. debelo, redko platno, hodnik, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črẹdár, -rja, m. der Dorfhirt, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črẹ́dnica, f. črednikova žena, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črèns, -énsa, m. = črensa, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črẹpánja,** f. = črepina, Mur., Danj.-Mik.; (črpanja) ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črẹpnjȋčka, f. das Scherbchen, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črẹ́šnjevəc, -vca, m. 1) der Ort, wo sich Kirschbäume befinden, C.; — 2) ein Kirschenholzstamm, Mik.; — 3) der Kirschbrantwein, Cig., M.; — der Kirschwein, Mur.; — 4) der Buchfink (fringilla caelebs), Kras-Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) črešnjam podoben fižol, Kr.-M., Valj. (Rad), LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črẹ̑vce, n. 1) dem. črevo, Cig.; tudi: črẹvcè, Valj. (Rad); — 2) kurja črevca, die Sternmiere (stellaria media), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črìč, -íča, m., Valj. (Rad), pogl. čirič.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črljèn, -éna, adj. roth, Habd., Guts., Mik., (-len), kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črlję̑nəc, -nca, m. 1) die Schamröthe: črljenec me oblije, C.; — 2) die Zwiebel, Habd., Cig.; črlę́nəc, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črnè, -ę́ta, m. schwarzer Ochs, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črníca 1., f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk-Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.-Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črnílọ, n. 1) die Schwärze (pos. die Schuhschwärze), Gor.; tiskarsko č., die Buchdruckerschwärze, Cig.; kitajsko č., die Tusch, Cig.; — 2) die schwarze Tinte, Habd., Pohl., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm., ogr.-Valj. (Rad), nk.; — 3) das schwarze Pigment im Auge, Cig. (T.); — 4) die Schwarztraube, Kamnica (pri Mariboru)-Kres; — 5) = muža, čreta, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črnȋvəc, -vca, m. 1) der Schwärzer, Cig.; — 2) der Anschwärzer, Cig., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črnjáč, m. črn človek, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črnják 1., m. 1) männliches schwarzes Schwein, Valj. (Rad); — 2) = hudič, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črnjȃvka, f. 1) = črnavka, Habd., Cig., BlKr.; — 2) neka hruška, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) schwärzliche Kuh, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črnjȇ, f. pl., ogr.-Valj. (Rad), pogl. črenje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čŕnkavec, -vca, m. der Mohr, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črnúga, f. = črnoga, Z., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čŕtalọ, n. 1) das Pflugmesser; tudi: črtálọ, Valj. (Rad); — 2) priprava z dvema zoboma, ki se rabi pri sejanju turščice, Rib.-DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črtẹ̑nje, n. das Hassen; (črténje nam. črčenje, Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črvojẹ̑d, f. der Wurmstich, Mur., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čtẹnjè, n. das Lesen, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čtẹ́ti, čtẹ̑jem, vb. impf. lesen, kajk.-Valj. (Rad); — čtẹ̑m a. čtèm, ogr.-Valj. (Rad); — prim. šteti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čúba, f. = čoba, BlKr., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čubák, m. človek z velikimi čubami, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čúča, f. die Hockhenne, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čȗčək 2., -čka, m. 1) die Feldgrille, BlKr.; — 2) mlado pišče, kajk.-Valj. (Rad); — 3) der Oehrknopf, Tolm.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čȗdež, m. 1) človek, ki se rad čudi: čudež neumni, čemu se čudiš? Lašče-Levst. (Rok.); — 2) der Wendehals (junx torquilla), Cig.; — 3) das Wunder; čudeže delati, Wunderthaten vollbringen, Wunder wirken; — prim. čudes in čudo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda (gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.-Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.-C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.-Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čujénje, n. 1) das Hören, C.; — 2) das Wachen, Pok.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čúljkavt, m. der Specht (po glasu "čulj"), Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čúra,** f. 1) = kura, C.; die Henne, Kr.-Valj. (Rad); — 2) der giftige Lerchenschwamm, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čúti,* čȗjem, vb. impf. 1) hören; čujte, čujte! hört! hört! čuješ? hörst du? — čul sem, ich habe mir sagen lassen, Jan.; — 2) wachen, wach sein; do polnoči čuti; Lenora, spiš al' čuješ? Preš.; — č. nad kom, nad čim, über jemanden, über etwas wachen, beaufsichtigen, Cig., Jan.; deželni odbor čuje nad gospodarstvom z občinsko glavno imovino, Levst. (Nauk); — čuti na kaj, acht geben: kdor Bogu veruje, čuje na zapovedi, Škrinj.-Valj. (Rad); Komur mar je prostost zlata, Na svoje naj poglede skrbno čuje, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čúvati, -am, vb. impf. wachen, Mur.; č. nad kom (čim), jemanden (etwas) bewachen, beschützen, Cig., Jan., nk.; č. koga (kaj), Habd., Cig., kajk.-Valj. (Rad); — č. se, sich hüten, č. se koga (česa), sich vor jemandem (etwas) hüten, Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad), nk.; č. se od česa, Cig. (T.), kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čuvénje, n. das Wachen, C.; s svojim čuvenjem dodelal bode svoje delo, Rog.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čvę̑nka, f. človek, ki rad čvenka, Z., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čvrstǫ̑ča, f. = čvrstost, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dábər, -bra, m. = bober, Cig., Jan., Valj. (Rad); — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dáča, f. die Abgabe, die Steuer, Habd., Mur., Cig., Jan., Mik.; der Zoll, Habd., Mik., ogr., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dalečína, f. = dalja, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

danȃjkati, -kam, -čem, vb. impf. lustige Lieder singen, ogr.-C., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dánce, n. dem. dno, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dȃnək, -nka, m. dem. dan, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

darȋvəc, -vca, m. der Spender, Cig., Jan., Valj. (Rad); der Opferer, Cig.; Darivca, darov in darilnikov ni, Greg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

darovítnost, f. die Freigebigkeit, Guts., Cig., Jan.; božja d., Guts. (Res.), Ravn.; d. je vsem živim ljudem prijetna, Škrinj.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

davȋvəc, -vca, m. der Würger, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dávkarica, f. des Steuereinnehmers Frau, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

déca, dẹcȇ, f. coll. die Kinder, vzhŠt., ogr., kajk.-Valj. (Rad); drobna d., der Tag der unschuldigen Kinder, vzhŠt., ogr.-C.; dẹ́ca, Mur.; — prim. stsl. dêtьca.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹčárəc, -rca, m. der Knabe, das Knäblein, Jan., kajk.-Valj. (Rad), Prip.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹčáric, m. = dečarec, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dēčko, -čka, m. der Knabe, Valj. (Rad); ein tüchtiger Knabe; to je dečko! Št.; govori se nav. s čistim ozkim e, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹklę́tce, n. dem. dekle, Jan., Valj. (Rad), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹklȋčka, f. das Mädchen, Jarn., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹ́lčəc, -čca, m. dem. delec, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹ́lčək, -čka, m. dem. delec; das Theilchen, die Partikel, Cig.; kleiner Waldantheil, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹ̑lež, m. der Antheil; die Quote, Cig. (T.); die Tantieme, DZ.; der Erbantheil, Svet. (Rok.); — die Parcelle, C.; die Waldparcelle, Polj.; — gen. tudi: delę́ža, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹ̑łnica, f. 1) die Austheilerin, kajk.-Valj. (Rad); — 2) die Actie, Cig., Jan., DZ.; — 3) die Erbwiese, der Erbacker, Jarn.; — 4) die Heuscheibe auf der Wiese, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹ̑łnik, m. 1) der Vertheiler, Valj. (Rad); — 2) = deležnik, Alas., ogr.-C.; — = delničar, Jan.; dẹłník = deležnik, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹlopùst, -pústa, m. der Feierabend; — die Vigilie vor einem Feiertage, C.; dẹ́lopust, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dəncè, n. dem. dno, Valj. (Rad); — der Deckel, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dę́pala, f. unterirdische Quelle, Kr.-Valj. (Rad); — prim. depla.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

deráš, m. ein Taglöhner, der ohne Beköstigung (nur um den Taglohn) arbeitet, ogr.-C.; déraš, ogr.-Valj. (Rad); — prim. 2. dera 3).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dérež, m. 1) der Schinder, Mik.; — 2) die Prügelbank, C.; — 3) einer, der gerne plärrt (kdor se rad dere): oj ti grdi derež! BlKr.; — 4) der Wachtelkönig (crex pratensis), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

desetínjenje, n. das Einsammeln des Zehents, Danj.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

desetínovati, -ujem, vb. impf. = desetiniti, C.; desetinujete metico in koper, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

desę̑tka, f. 1) die Zehn (das Zahlzeichen für zehn), Cig., Jan., Štrek.; — 2) eine Zahl von zehn Personen oder Sachen: d. junakov, Habd.; d. malih zrn, kajk.-Valj. (Rad); ves rožni venec je razdeljen v desetke češenamarij, Cv.; — 3) das Zehnkreuzerstück, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dəščȋčka, f. dem. deščica; das Brettchen, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹ́te, -ę́ta, n. kleines Kind, der Säugling; — gen. tudi: dẹ́teta, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹ́təł, -tla, m. der Buntspecht, Mik.; detli, Erj. (Ž.), ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹtę́tce, n. dem. dete; das Kindlein; Za svoja detetca Me v živo skrbi, Vod. (Pes.); — tudi: dẹ́tetce, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹtìč, -íča, m. der Knabe, ogr.-C.; — der Bursche, der Jüngling, Habd., C., Mik.; der Lehrjunge, vzhŠt.; — tudi: dẹ́tič, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹtȋnstvọ, n. die Kindheit, das Kindesalter, Mur., Cig., Jan., C., ogr.-Valj. (Rad), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹveníca, f. die Wurst, C., Mik., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹvȋčnica, f. 1) die noch unbefruchtete Bienenkönigin, Cig., Valj. (Rad); — 2) die Jungferbirne, Cig.; — 3) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Rodik na Krasu-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹ̑vka, f. das Mädchen, C.; dečki in devke, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹvojȃštvọ, n. = devištvo, C., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹvǫ̑jčica, f. dem. devojka; das Mädchen, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹvǫ̑jka, f. das Mädchen, Alas., GBrda; tudi: dẹ́vojka, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dẹ̑vstvọ, n. = devištvo, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

də̀ž, dəžjà, m. der Regen; d. gre, es regnet; (d. hodi, V.-Cig., Guts.; molil je, naj dež ne hodi, Ravn.); d. je šel, kakor bi iz škafa lilo, es regnete in Strömen, Cig.; k dežju se pripravlja, ein Regen ist im Anzuge, C.; d. je začel, nehal, es begann, hörte auf zu regnen; d. je, d. je bil, wir haben, hatten Regenwetter; pohleven d., milder Regen; solnčni dež, der Sonnenregen, C.; krvavi d., der Blutregen, Cig. (T.); ob dežju, v dežju, im Regenwetter; — (gen. tudi dəžà, Valj. (Rad); dèž, déža, jvzhŠt.; dèždž gen. deždžà, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dihálọ, n. 1) das Athmungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Svet. (Rok.), nk.; — 2) der Duft, ogr.-Mik., C.; — tudi: díhalọ, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dimè, -ę́ta, m. schwarzrother Ochs, Mik., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dȋməc, -mca, m. 1) = dime, Cig., Jan., M., Valj. (Rad); — der Braunschecke, Jan.; — 2) prvo žganje, ki priteče po cevi, BlKr., Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dȋmək, -mka, m. 1) = dime, Valj. (Rad); — 2) gorski duh rudarjev, Pjk. (Črt. 37.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dȋmnjak, m. = dimnik 1), Habd., Guts., C., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dȋmša, f. = dima, Cig., Mik., Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dipláš, m. 1) der Sackpfeifer, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dȋr, m. das Rennen; mir! če ne, bo dir, Lašče-Levst. (Rok.); v d. se spustiti, zu rennen anfangen; — der Trab, Valj. (Rad); v dir iti, traben, Mik.; konj ima težek dir, das Pferd trottet hart, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dȋrək, -rka, m. das Traben, der Trab, Mur., Cig., kajk.-Valj. (Rad); v d. jezditi, im Trab reiten, Jan.; das Rennen, Jan.; der Wettlauf, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dȋš, m. der Duft, Cig., Jan., ogr.-C.; roža ima nasladen diš, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

divjȃzən, -zni, f. 1) coll. wilde Thiere, ogr.-Mik.; poljska d., kajk.-Valj. (Rad); — das Wildbret, C.; — 2) = divjost, Jan., SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dížinga, f. der Weiberfluss, Mik., Kr.-Valj. (Rad); — prim. diže.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dníka, f. tiefe, flache Niederung, Jarn., Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr.-C.; die Thalwiese, ogr.-Valj. (Rad); die Thalschlucht, C. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dníšče, n. 1) das Fundament, Prip.-Mik., kajk.-Valj. (Rad); — 2) veje, ki se polagajo na "dno" senene kope (stoga), Krn-Erj. (Torb.); — 3) der Baumstrunk, Rihenberk-Erj. (Torb.); — 4) der Satz des Weines, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dǫ̑b, dobȋ, f. 1) die Zeit, kajk.-Valj. (Rad); najprednjo dob, zuerst, Svet. (Rok.); — 2) die Art, die Gattung, ogr.-Valj. (Rad); ene, dvoje dobi, einerlei, zweierlei; greh je dvoje dobi, ogr.-C.; na vsako dob, auf jede Weise, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dǫ̑brc, (dobrəc), -brca, m. der Apfelbaum, der gute Früchte trägt, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dobrína, f. 1) die gute Qualität, Mur.; d. sena, DZ.; — die Güte, die Gutartigkeit, Cig.; — die Tugend, kajk.-Valj. (Rad); — 2) das Gut, Jan., C.; sezajmo po nebeških dobrinah, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dobročinȋtelj, m. der Wohlthäter, Prip.-Mik., ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dobročȋnstvọ, n. eine gute That, Zora, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dobrodẹ̑łnik, m. kdor dobra dela zvršuje, Krelj; der Wohlthäter, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dodàj, -dája, m. = dodatek, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dohȃjati,* -am, vb. impf. ad doiti; 1) einlangen; pisma, poročila dohajajo; — 2) nachkommen, einholen; ne hodi tako hitro, ne morem te dohajati; — erreichen: skrite se, ker ("ar") vas poguba ("pogübel") dohaja, ogr.-Valj. (Rad); — überkommen: žalost me dohaja, C.; = angehen: to mene dohaja, C.; — 3) gehören: d. komu, C.; d. kam, irgendwohin zuständig sein, C.; — d. se komu, sich für jemanden schicken, ziemen, Mur., Danj.-Mik., vzhŠt.-C.; rabil je odbrano besedo, kakor se dohaja božanskemu nauku, Raič (Let.); — 4) dohaja mi s čim, ich komme mit einer Sache aus, vzhŠt.-C.; — 5) zuende gehen: hiša dohaja, das Haus wird schlecht, V.-Cig.; živina dohaja, das Vieh geht zugrunde, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dohòd,* -hǫ́da, m. 1) der Zugang, Jan.; d. svetlobe, der Einfall des Lichtes, Cig.; — 2) die Einholung, Cig., C.; — 3) das Einkommen, die Einkünfte, Cig., Nov.; — 4) = prihod, Cig., Jan., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dohǫ̑dnik, m. = prihodnik, der Ankömmling, Cig., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dojilíšče, n. der Melkplatz, ogr.-C.; krava ob sebi na dojilišče ide, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dokȃnčati, -am, vb. impf. ad dokončati, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dọ̑ł, m. das Thal, die Niederung; vsak d. se bode napolnil, Trub.; globočino med dvema gorama dol zovemo, ogr.-Valj. (Rad); Črez tri gore črez tri dole, Npes.-Schein.; v dol, thalein, bergab, Dict., Cig., Jan., C.; = na dol, Cig.; vode na dol teko, Dalm.; iz dola, thalaus, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dolȃga, f. das Dazulegen, Kr.-Valj. (Rad); — eine Art der Baumveredlung (= sklad, naklad), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dolẹ̑vka, f. neka lončena ročka, Št.-Valj. (Rad); der Füllkrug, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dołgàn, -ána, m. langgestreckter Mensch, Cig., M., C., Valj. (Rad), LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dołgǫ̑ča, f. = dolgost, C., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.