ardrati se nedov., F
5,
expostulare, ſe toṡhiti, krégati,
ardrati, nagajati, ozhitati, po urṡhohih vpraſhati;
jurgare, ſe kreigati,
ardrati;
jurgiosus, -a, -um, kateri
ſe rad
ardrá, inu kréga;
rinari, ſe ardrati;
rixari, ſe krégati,
ardrati, prepirati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
ardrija ž, F
9,
adjurgium, -gÿ, krég,
ardria;
contentio, arvanîe, krég,
ardria, prepiranîe, ẛuperſtvu, ṡdraṡhba, ṡvada;
diſsensio, ṡuparnoſt,
ardria, ẛmiſhnîava, neṡloshnoſt, kreig, neṡglihanîe, neṡkladnoſt;
diſsidere, v'ardrji[!] biti, ne ẛloṡhen biti;
factio, -onis, en punt, ṡdrashenîe, v'kup ſtékanîe teh ludy,
ardria, inu ṡmotnîava v'mei ludmy;
jurgia, ardrie;
jurgium, kreig,
ardria, ṡvada;
rixa, -ae, ardria, krég, ṡdraṡhba, prepiranîe;
rixosus, -a, -um, prepiraviz, kateri ſe rad kréga, inu
ardrie ṡazhenîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
baratati nedov., F
10,
collybistes, minîavez, kateri s'danarmi
baratá, wechsler, Wexler;
empturire, rad kupovati,
baratati;
hippocomus, -mi, eden kateri s'koinî
baratá;
lanaris, -re, kateri volno noſſi, ali s'nîo
baratá;
linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali
baratá;
linopola, en lanár, kateri s'lanom
baratá;
lintearius, -rÿ, platnar, kateri s'platnom
baratá;
mango, tudi eden, kateri s'koinî
baratá, inu minîuje, kateri k'ſluṡhbi
baratá;
melliturgus, -gi, medar, ali medizhar, kateri s'medom okuli hodi, ali
baratá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
bob m, F
16,
acrochordon, ſo bradovize, kakor en
bob debele;
colocasia, -ae, vodeni
bob raſte v'Egyptu;
conchis faveta, is
boba jeid;
faba, -ae, bob;
fabacia, -ae, faveta, en mozhnik
s'boba;
fabae hilum, tá zherna pika na
bobu;
fabaginus, -a, -um, bobovṡki, od
boba;
fabalis, et le, kar
k'bobu ſliſhi;
fabarius ager, nyva ṡa
bob, kir
bob rad raſte;
hilum, -li, tá zherna pika na
bobi;
hyoscyamus, -mi, zhervivez, ṡobnyk, ſvinṡki
bob;
midas, -ae, ṡhuṡhik, ali mol
v'bobu;
smilax hortensis, laṡhki grah, ali
bob;
utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin
[e] graha, od
boba;
valvuli, ſtrokiki per
bobi, ali drugim ſozhivji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
bojovati se nedov., F
10,
agonitari, ſe bojovati;
batuere, biti,
ſe bojovati, ṡkuſhati, prepirati;
certare, ſe ſhtritati, vadlati, metati,
bojovati, ṡkuſhati, prepirati;
conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati,
ſe bojovati, byti;
confligere, ſe ſhtritati, s'drugimi byti,
bojovati, boi derṡhati;
conserere, tudi ẛmeſhati, ſi rokè dati, ali v'roke ſezhi,
ſe bojovati;
decertare, ſe ſhtritati, ṡkuſhati,
boyovati;
dimicare, ſe fehtati,
ſe biti, ali
bojovati;
pugnax, -cis, kateri
ſe rad
bojuje;
velitari, ſe s'enim
bojovati, ali fehtati, ſharmizerati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
brana ž, F
7,
cratire, s'brano vlazhiti;
deoccare, rád vlazhiti,
s'brano vlazhiti;
occa, -ae, brana;
occare, s'brano vlazhiti;
occatio, s'brano vlaka;
occator, kateri
s'brano vlazhi;
serra, -ae, brana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
celo prisl., F
349,
approbus, cilú dober;
aqua eximia, ena
cilú dobra voda;
caro mustea, cilú friſhnu meſſú;
celeriter, -rius, -mè, cilú hitru;
disperdere, cilú ṡatréti, pogubiti;
dulciculus, cilú oſlaſſen;
edurus, -a, -um, de nei
cilú terd;
emirari, ſe
cilú ṡazhuditi;
humillimus, cilú pohlevèn;
infensus, -a, -um, na eniga
cilú ſerdit, enimu ſovraṡh, reṡdraṡhen;
integerrimè, cilú do konza riſnizhnu;
intimus, tá
cilú nar noterſhnî;
juvencula, junizhizha,
cilú mlada;
largiter, cilú obilnu;
libenter, cilú rad;
merè, zhiſtu,
cilú;
neutiquam, cilú kratku nikár;
ocyſsimè, cilú hitru;
omninò, cilú, timu je takú;
per, cilú ſylnu, po, pre, ṡkuṡi;
perangustè, cilú na voṡku;
plané, cilú, ravnu takú;
scientiſsimus, kateri
cilú dobro ṡná,
cilú do konza dobru vuzhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
dober prid., F
142,
approbus, cilú
dober;
beneficium, dobru djanîe;
bono animo eſse, biti
dobre vole;
bonus, dober, brumen;
euge serve bone, ai ti
dober hlapez;
fortunate, ſrèzhnu,
k'dobri uri ali zhaſſu;
indole bona praeditus, ene
dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln;
ingeniosus, -a, -um, pameten
dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa,
dobre glave k'vuku;
jam dudum, ṡdavnai, vṡhè pred enim
dobrim zhaſſom, vṡhè ṡdavnai;
mentis compos, dobri per umi, ali pameti;
multù, vezh, en
dober deil;
optabilis, -le, kar je
dobru inu vrédnu ṡheléti;
perquam bonus, ṡalu
dober, cilú
dober, ſylnu
dober;
praedicatum, ṡhtimanîe,
dobar glas od eniga;
probus, -a, -um, brumin,
dober;
salubris, -re, dober, ṡdrav;
sua spontè, od ſam ſebe,
s'dobro volo, rad, dobrovolnu;
subjectum bonum, en
dober, inu raṡumen zhlovik;
ventus secundus, en
dober véter;
vocalis, -le, glaſſán,
dobriga glaſſú;
prim. boljši
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
dobrotljiv prid., F
12,
beneficus, dobrotliu, ſluṡhaben;
benevolus, benevolens, dobrutliu;
benignari, s'enim
dobrutliu biti;
benignus, dobrutliu;
[Bog] bó tudi meni dál tó nîegovo
dobrutlivo gnado;
clemens, miloſtiu,
dobrutliu, priaṡniu;
liberalis, -le, darotliu,
dobrotliu;
mansuetus, -a, -um, kroták,
dobrutliu;
perindulgens, dobrutliu, kateri rad parṡaneſſe;
placidus, -a, -um, tih, myrán,
dobrutliu, kroták;
remollitus, -a, -um, cilú omehzhán, inu ṡmyrjen,
dobrutliu ſturjen; vſe bodi popiſſanu ... h'zhaſti ... vezhnimu inu
dobrutlivimu Gospúd Bogú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
dobrovoljno prisl., F
4,
benevolè, dobrovolnu, dobrutlivu;
perlibenter, cilú s'dobro volo,
dobrovolnu;
sua spontè, od ſam ſebe, s'dobro volo, rad,
dobrovolnu;
ultrò, zhes, naprei, preṡ terjanîa, ſam od ſebe, s'dobro volo,
dobrovolnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
erpergljiv prid., perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad gor vṡame, erperguje, inu ym vſó zháſt ṡkaṡhe,
erpergliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
erpergovati nedov., F
5,
diversari, prebivati,
erpergovati, na erpergah biti;
hospitalis, -le, erperṡhni, kateri rád
erperguje;
hospitari, erpergovati, preſtanovati;
inhospitabilis, -le, kateri popotnike nerad
erperguje;
perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad vṡame,
erperguje, inu ym vſó zháſt ṡkaṡhe, erpergliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
erperžen prid., hospitalis, -le, erperṡhni, kateri rád erperguje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
farmester m, parochus, -chi, en
farmeſter: eden kateri rad da, inu s'vſó potrébo frai derṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
folgati nedov., F
2,
obsequens, poſluṡheozhi, pokorin, kateri rad
volga;
obtemperare, volgati, ſluſhati, poſluſhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
fraj prisl., F
3,
caedua sylva, ena hoſta perpuṡzhena ṡa ſekanîe ṡlehernimu
frai;
parochus, -chi, en farmeſter: eden kateri rad da, inu s'vſó potrébo
frai derṡhy;
solutè, frai, leidig
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
gor prisl., F
2,
exurgere gor uſtati v' alioſſ'u
[!]. naſtajati
[poznejši pripis neznane roke];
perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad
gor vṡame, erperguje;
prim. gori
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
govoriti nedov., F
101,
affari, govoriti;
attice loqui, dobru
govoriti;
barbarè loqui, gardú
govoriti;
blatire, berbrati, neumnu
govoriti;
detractare, hudú zheṡ eniga
govoriti;
dictare, naprei
govoriti, kir eden popiſhuje;
falsiloquus, laṡhniviz, kateri laṡh
govori;
fandus, kar je vrédnu de
ſe govory;
fari, govoriti;
figurare os pueri, eniga otroka vuzhiti
govoriti;
genuino rodere, gardú od eniga
govoriti, fershmagovati;
intercalare, v'meis poſtaviti: letú
ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita;
loqui blandè, zhiblati, priaṡnivu
govoriti;
mutus, -a, -um, mutaſt, kateri ne more
govoriti;
obtrectare, eniga ferrahtati, hudú
govoriti, opravlati;
recitator, -oris, kateri glaſnu
govory, ali bere;
traulus, -li, kateri teṡhku
govory;
veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu
ſe riſniza
govory;
prim. govarjoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
grčki prid., F
4,
choa, ena nékadanîa
gerzhka mera;
Graecia, gerzka deṡela;
philograecus, kateri rad
gerzhke beſſéde nuza, ali lubi;
sigma, -tis, ena miṡa, per kateri more nyh ſheſt ſedéti, ſturjena kakòr letá Σ
garzki puṡhtob
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
gredoči sam., F
4,
procedens, naprei
gredozhi;
progrediens, naprei
gredozhi;
sequax, -cis, od ṡadai
gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe, pokorin;
sequutor, -oris, ṡad
gredozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
kregati se nedov., F
18,
adjurgare, ſe krégati, h'kréganîu pomagati, mozhnú
ſe s'beſſédo ſvariti ali
krégati;
affere, s'enim
ſe krégati, jokati, yhtati;
altercor, -ari, ſe krégati, prerivati, eden druẛiga s'beſſédo jesiti;
contendere, ſe krégati, arvati, prepirati;
contraversiosus, kateri
ſe rad
kréga;
disceptare, s'beſſédo
ſe prepirati,
kregati, pregovarjati, pravdati;
expostulare, ſe toṡhiti,
krégati, ardrati, nagajati, ozhitati;
jurgare, ſe kreigati, ardrati;
jurgiosus, -a, -um, kateri
ſe rad ardrá, inu
kréga;
litigator, eden kateri
ſe pravda,
kréga;
litigiosus, -a, -um, pravdliu, kateri le
[ſe] rad pravda, inu
kréga;
litigo, -re, ſe pravdati,
krégati;
non contendere, ſe ne
kreigati;
obvagire, ſe krégati, ali jokati, kakòr enu mladu déte;
rixari, ſe krégati, ardrati, prepirati;
rixosus, -a, -um, prepiraviz, kateri
ſe rad
kréga;
vitigilator, kateri
ſe rad rová, inu
kreiga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
kupovati nedov., F
10,
commercari, ẛkupuvati, v'kupai
kupovati, kupiti;
empturire, rad
kupovati, baratati;
mango, -onis, en martalos, kateri ludy krade, inu
kupuje, ter predaja;
monopolium, -lÿ, laſtna kupzhia, oblaſt eniga de ſam
kupuje, ali predaja;
obsonator, kateri ṡa goſpodṡko miṡo ṡhpiṡhe
kupuje;
oenopola, likep, kateri vinu tozhi, inu
kupuje;
opsonare, vel opsonari, ṡhpiṡhe notar
kupovati;
opsonator, -oris, kateri ṡhpiṡhe
kupuje;
piscaria, -ae, kir ſe ribe predajajo, in
kupovajo;
sitopola, kateri ſad
kupuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
laziti nedov., F
6,
adagia sunt: kateri rad viſſoku
lasi, tá s'viſſokiga pade;
exgrumare, ṡad s'eno grublo, ali gruzho ṡemlè
laṡiti, ali plaṡiti;
reptilis, -le, ſléherna ṡhivál, katera
laṡi, ali leiṡe;
scandere, laṡiti, gori leiſti, gori poiti;
serpens, ſléherna ṡhivál, katera leiṡe,
laṡi;
serpere, leiſti,
laṡiti, gomaṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
ljubiti nedov., F
39,
adagia sunt: kateri nevarnoſt
lubi, ta v'ny pogine;
amare, lubiti;
examare, mozhnu
lubiti;
hordearius, kateri jezhmen
lubi, ali od nîega ṡhivy;
oculitus amare aliquem, eniga kakòr ſvoje okú
lubiti;
peramare, ṡalu
lubiti;
sectari pacem, myr
lubiti;
veritatis cultor, kateri rád riſnizo govory, ali
lubi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
ljudski prid., F
10,
aeruscator, ludy golufnik,
ludski, ali ludy goluf;
aes alienum, ludski danarÿ, dolg;
alienus, alienigena, alienigenus, en ptuji,
ludski, neẛnan;
alophilus, en neẛnani, inu ẛalublenyk
v'ludske rizhy;
coenipeta, kateri rad grè
k'ludṡki vezherji;
conflare aes alienum, ludṡku blagú ṡadjati;
res aliena, vkradenu blagú,
ludṡka reizh;
superexcurrere, vunkai ſteṡati, kakòr te vinṡke terte ſe na en
ludṡki grúnt ſtreṡajo;
usufructuarius, kateri
ludṡkih gruntou prida vṡhiva;
usufructus, -ctus, ludṡkiga vṡhivanîa s'dopuṡzhenîem
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
lorber m, F
7,
bacca, -ae, ẛernîe, ali drobán ſad teh drivès, kakòr
lorber, brinîe;
chamaedaphne, enu ẛeliszhe s'perjam kakòr
lorber;
laureatus, -a, -um, s'takeſhnim kranzelnam kronan,
s'lorberjam kronan;
lauretum, -ti, kir
lorber raſte, lorberṡki bórſht;
lauricomi montes, gorrè na katerih verhéh
lorber raſte;
laurifera tellus, ṡemla kir
lorber rad raſte;
lauriger, -a, -um, kateri kai od
lorberja noſſi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
močnik m, F
9,
fabacia, -ae, faveta, en
mozhnik s'boba;
offa, tudi en goſt
mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen;
panada, panadella, -ae, ena panadiza, s'kuhaniga kruha ṡhupa, ali
mozhnik;
pappa, -ae, otrozji
mozhnik, ali ṡpiṡha;
ptisana, -ae, tudi
mozhnik;
pulmentum, mozhnik, kaſha, firouṡh, ſléherna goſta ṡhpiṡha, ena jeid dobrih ṡpiṡh;
puls, pultis, kaſha,
mozhnik;
pultarius, -rÿ, lonez ṡa kaſho, ali
mozhnik;
pultiphagus opifex, eden kateri rád, inu poṡhréſhnu
mozhnik jei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
nalič prisl., F
8,
affingere, ſe ẛmiſhlovati,
nalizh ſturiti, ẛupar ſturiti;
datâ operâ, nalaṡh,
nalizh;
de industria facere, nalizh ſturiti;
industrè, hitru, s'fliſſom,
nalizh;
nemus, en luṡhten, ṡelen bórṡht, ṡlaſti kadar je
nalizh k luṡhtu ṡrejen;
spontè, ſam rad, s'dobro volo, pres veleinîa, ſam rad,
nalizh;
studiò, nalizh, klubu;
studiò se â labore subtrahere, ſe
nalizh pred déllom ṡkujati, inu ſe okuli ṡkitati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
nepritrucan prid., ultroneus, -a, -um, preṡ ſtraha, ſam rad,
nepertruzan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
nevoljno prisl., pati iniquo animo, nevolnu, inu ne rad tarpéti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
nudelj m, F
2,
maza, -ae, nudelni, ṡganzi, reṡanzi, lasanîe;
mazophagus, -gi, kateri rad jei
nudelne ali ṡhganze
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
pokoren prid., F
16,
da te mihi, bodi
pokoren;
dicto obediens, pokoren kar ſe rezhe;
morigerari, poſtrezhi, poſluṡhiti, po voli eniga ſturiti,
pokoren biti;
morigeratus, -a, -um, zhedin,
pokoren;
morigerus, -a, -um, poſluṡhen,
pokoren, podverṡhen;
obediens, pokoren;
obedire, ſluſhati,
pokoren biti, bugati;
obsecundare, bugati, volnu tú ṡavkaṡanu ſturiti,
pokoren, inu podloṡhen biti;
obsequens, poſluṡheozhi,
pokorin, kateri rad volga;
obsequi, vdán, inu
pokoren biti, poſluṡhiti;
parens, â pareo, pokoren, bugajozhi, ſluſhajozhi;
parere, bugati,
pokoren biti, ſluſhati;
perdomare, premozhi, cilú vkrotiti, lipú pervaditi,
pokorniga ſturiti;
poenitens, pokuren, ſpokorjen;
poenitentes, pokurni, ſpuvidni ludè;
sequax, -cis, od sadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe,
pokorin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
poslušati nedov., F
12,
audire, ſliſhati, ẛaſliſhati, ſluſhati,
poſluſhati;
auscultare, poſluſhati, na uhu vleizhi;
chodum, poſluſhai;
dignari audire, rad
poſluſhati;
fastidire preces alicuius, eniga proſhnîe ne radu
poſluſhati;
inaudire, ṡaſliſhati,
poſluſhati;
intende, merkai,
poſluſhai;
obaudire, ſluſhati, s'pokorṡzhino
poſluſhati. Eccl:39;
obtemperare, volgati, ſluſhati,
poſluſhati;
persentire, poſluſhati, ali ṡaſliſhati;
subauscultare, na ṡkrivnim
poſluſhati;
subsentire, enu malu merkati, inu
poſluſhati, ali ṡaſliſhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
poslužeoč del., obsequens, poſluṡheozhi, pokorin, kateri rad volga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
poslužiti dov., F
8,
aſservire, poſluṡhiti;
morigerari, poſtrezhi,
poſluṡhiti, po voli eniga ſturiti, pokoren biti;
obsequi, volán, inu pokoren biti,
poſluṡhiti;
obsequibilis, -le, ſluṡhaben, kateri je perpravin
poſluṡhiti;
obsequiosus, -a, -um, en ſluṡhabni zhlovik, kateri rad
poſluṡhi;
subministrare, enimu
poſluṡhiti, ali dati, ali pomagati;
subservire, poſluṡhiti, ṡdai ter ṡdai
poſluṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
potrpežljiv prid., F
5,
aequanimis, poterpeshliu, kroták, krotkiga ſerzá, volán;
aequitas animi, krotku ſerzè,
poterpeẛhlivu, brumnu;
longanimis, Bogaroden, dolgu ṡanaſhliu, poterpliu,
poterpeṡhliu;
patiens, potarpeṡhliu, volan, tarpeṡhliu;
veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
požrešno prisl., F
4,
gulosè, poṡhréſhnu;
intemperanter, intemperatè, neṡmaſſnu,
poṡhreſhnu;
pultiphagus opifex, eden kateri rád, inu
poṡhréſhnu mozhnik jei;
voraciter, poṡhreſhnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
pravdati se nedov., F
8,
delitigare, ſe pravdati, vſeṡkuṡi
ſe pravdati;
disceptare, s'beſſédo
ſe prepirati, kregati, pregovarjati,
pravdati;
jure certare, ſe pravdati;
litigator, eden kateri
ſe pravda, kréga;
litigiosus, -a, -um, pravdliu, kateri
ſe rad
pravda, inu kréga;
litigo, -re, ſe pravdati, krégati;
transactor, en ſreidnik v'mei temi, kateri
ſe pravdajo, de ſe pravda gori vṡdigne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
pravdljiv prid., litigiosus, -a, -um, pravdliu, kateri ſe rad pravda, inu kréga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
prepiravec m, F
3,
discerptor, en ſodnyk, reṡlozhnik, rihtar, ali s'beſſédo
prepiraviz;
rabula, -ae, en neſpametni goderniaviz, en neumni klaffar, ali
prepiraviz per pravdi;
rixosus, -a, -um, prepiraviz, kateri ſe rad kréga, inu ardrie ṡazhenîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
prizanesti dov., F
7,
aquiescere, ſe vtolaẛhiti, ſe vkrotiti, ſe v'voliti,
perẛaneſti, pozhivati;
comparcere, perſhparati,
perẛeneſti, ẛaſhonati;
conniuere, pregledati,
perẛeneſti, ṡkuṡi perſte gledati;
diſsimulare, pregledati, neahtati,
perṡeneſti, perkriti, potuho dati;
ignoscere, odpuſtiti, ṡaneſti,
perṡaneſti, pregledati;
perindulgens, dobrutliu, kateri rad
parṡaneſſe;
suportare, ṡaneſti,
perṡaneſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
ptuji sam., F
12,
advena, -ae, en
ptuji, en perhodni, en neẛnani;
alienus, alienigena, alienigenus, en
ptuji, ludski, neẛnán;
allophylus, en
ptuji;
externus, vunainî,
ptuji, s'ene druge deṡhele;
externus, -a, -um, vunaînî, neṡnan,
ptuji;
extraneus, ptuji, vunani, neṡnan, s'druge deṡhele, ſtranski,
v:g: ſtranski ludje;
hospes, -tis, en oſhtèr, en gúſt, en neṡnani ali
ptuji;
hospitalitas, priaṡnoſt pruti tem
ptuim, inu tem guſtom, inu popotnikom;
inhospitabilis, nepriaṡnoſt pruti tem
ptuim, ali popotnim;
peregrinus, -a, -um, Ptuji;
perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem
ptuim, kateri yh rad gor vṡame, erperguje, inu ym vſo zháſt ṡkaṡhe, erpergliu;
proselytus, en
ptuji, kateri je naſhe poſtave ṡnou gori vṡèl, en perdruṡh
[n]ik k'naſhi veri
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
rad prid., F
67,
adagia sunt: ker mazhka rody,
radú miſhi lovy;
allubescere, rad ſturiti;
ambubaja, ena ṡhena, katera ſe
rada klati, ena pyanka;
cupere, ṡheléti,
rad iméti;
dignari audire, rad poſluſhati;
fluxus, -a, -um, kar
radú tezhe;
juniperetum, -ti, kir brinîe
radú raſte, brinîovje;
jurgiosus, -a, -um, kateri ſe
rad ardrá, inu kregá;
labrum venereum, ṡzhetize, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi
radi ſéme ṡbirajo;
libenter, rad, volnú;
pugnax, -cis, kateri ſe
rad bojuje;
salicetum, -ti, verbovje, kir verbe
rade raſtejo;
volones, vel voluntarÿ, kateri ſami
radi na voiṡko gredó
- rajši , F11, magis, vezh, raiſhi; magis vellem, jeſt bi hotel doſti raiſhi; malle, raiſhi jmeti; malo, mavis, mavult: malumus, mavultis, malunt, jeſt hozhem raiſhi, ti hosheṡh raiſhi, on hozhe raiſhi, my hozhemo raiſhi, vy hozhete raiſhi, ony hozhejo raiſhi; potius, mari, raiſhi; praeoptare, poprei ṡheleiti, ali pegerovati: eno reizh raiſhi iméti, kakòr tó drugo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
reči dov., F
20,
ajo, ais, ait, rezhem, rezhes[!],
je rekel;
aſsimulare, hiniti: eno reizh ẛa drugo
rezhi;
benedicere, ẛhègnovati, dobru
rezhi;
dic, rezi, povi;
dicere, rezhi, povédati, praviti;
dicto obediens, pokoren kar
ſe rezhe;
dictu nihil facilius, lahku je
rezhi;
expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei ſhtéti, odpréti,
rezhi;
ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupèt
rezhi;
jubere, ṡavkaṡati, veleiti,
rezhi, vkaṡovati;
liber, -a, -um, leidig, frai, obenimu ne podverṡhen, kateri stury, inu
rezhe kar hozhe;
peninsula, -ae, ena deṡhela, ali meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more
rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka;
praemeditari, poprei premiſliti, kai je ſturiti, ali
rezhi;
praetermittere, mimú puſtiti, od tega puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom puſtiti, inu nyz
[!] ne
rezhi;
sequax, -cis, od ṡadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar
ſe mu
rezhe, pokorin;
subjungere, ſhe h'timu kai
rezhi, daile govoriti, perloṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
resnica ž, F
17,
abhoret hoc â veritate, letú je ti
riſnizi ẛupar;
acrisia, nedleshnoſt, de eden ne ẛaſtopi, inu ne ſodi
poriſnizi tú, kar on vidi;
disputare, iṡpraſhovati,
riſnizo ṡnaiti, ſe prepirati, ali pregovarjati;
fides vera, ſtanovitna
riſniza teh beſſéd;
inconfessus, -a, -um, neſposnán, neſpovédan, kateri n'hozhe
riſnize povédati;
integritas, celina, prava
riſniza;
profectò, ṡa gviſhnu, ṡa
riſnizo, riſnizhnu, timu je takú;
verè, riſnizhnu, per
riſnizi, gviſhnu, ṡa
riſnizo;
veripatiens, poterpeṡhliu
riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe
riſniza govory;
verisimilè, riſnizi podobnu, je vrédnu de ſe veruje, ſe ima verjeti;
verisimilis, -le, glyh ti
riſnizi, riſnizi enák;
veritas, riſniza, vernoſt;
veritas certa, prava
riſniza;
veritatis cultor, kateri rád
riſnizo govory, ali lubi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
rovati se nedov., vitigilator, kateri
ſe rad
rová, inu kreiga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
skazati dov., F
18,
advenerari, zháſt
ṡkaṡati, zháſt ſturiti, pozhaſtiti;
aſsignare, ṡkaṡati, iskaṡati, tja djati;
attestari, ſprizhati,
ṡkaṡati, h'prizhi poklizati;
causari, isgovarjati ſe, toṡhiti ſe, Deut:30. tudi s'urṡhoham
ṡkasati, ali ṡvishati;
causati sumus, my ſmó s'urshoham
ṡkaẛali, Rom:ṡ;
cohonestare, zhaſt
ṡkaṡati, ſturiti, zhaſtiti;
colere, zhaſtiti, zhaſt
ṡkasati, v'zhaſti derṡhati;
glorificare, zháſt
ṡkaṡati;
gratificari, k'ſluṡhbi ſturiti, lubau
ṡkaṡati;
observans, kateri enimu zhaſt
ṡkaṡhe, ali na nîega merka;
percolere, veliko zháſt
ṡkaṡati, ſylnu zhaſtiti;
perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad gor vṡame, inu ym vſó zháſt
ṡkaṡhe, erpergliu;
praemostrare, poprei
ṡkaṡati, ali pokaṡati, ali podvuzhiti;
praestare amorem, ſe priaṡniu
ṡkaṡati, ali priaṡnoſt
ṡkaṡati;
propitiare, ṡmyriti, miloſt ali gnado
ṡkaṡati;
redarguere, pokrégati, s'beſſédo poſvariti,
ṡkaṡati, de nei reiṡ, preprizhati;
refellere, ṡkaṡati, de tá drugi krivu govory
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
slišati1 nedov. in dov., F
6,
acroma, -tis, lushtnu gorvorjenîe
[!] katéru
ſe radu
sliſhi ẛa kratek zhas;
audire, ſliſhati, ẛaſliſhati, ſluſhati, poſluſhati;
griphus, -phi, vel gryphus, enu ṡamotanu govorjenîe, kateriga je teṡhku
ſliſhati, ṡmotaná rezh;
non audire, ne
ſliſhati;
paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, karteru nei navadnu
ſliſhati;
veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo
ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
slušati nedov., F
7,
audire, ſliſhati, ẛaſliſhati,
ſluſhati, poſluſhati;
gerere morem, ſluſhati;
obaudire, ſluſhati, s'pokorṡzhino poſluſhati. Eccl:39;
obedire, ſluſhati, pokoren biti, bugati;
obtemperare, volgati,
ſluſhati, poſluſhati;
parére, bugati, pokoren biti,
ſluſhati;
sequax, -cis, od ṡadai gredozhi, kateri rad
ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe, pokorin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
služaben prid., F
7,
activus, -a, -um, actuosus, -a, -um, delavin,
ſluſhabin, hiter, inu mozhán k'déllu;
administratarius, -a, -um, ſluſhabin, ali kateri ẛná eno ſlushbó opraviti;
beneficus, dobrutliu,
ſluṡhaben;
obsequibilis, -le, ſluṡhaben, kateri je perpravin poſlushiti;
obsequiosus, -a, -um, en
ſluṡhabni zhlovik, kateri rad poſluṡhi;
servilis, -le, ſluṡhabin;
ſervus, -a, -um, ſluṡhabin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
teči2 nedov., F
32,
antecursor, kateri naprei
tezhe;
a pedibus, eden kir
tezhe, ali en lokai;
currere, tezhi, derjati, derzhati;
excursor, en ſel, kateri rad ſem ter tám
tezhe;
insequens, kateri pody, ali ṡa enim hity, inu
tezhe;
meare, tezhi;
transcurrere, mimú
tezhi, naglu
tezhi;
prim. tekoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
trpeti1 nedov., F
27,
aegrè pati, nerad
tarpeti, nerad preneſti;
damnum subire, ṡhkodo
tarpéti;
famen ferre, lakoto
tarpeti;
male torqueor, hud marter
tarpym;
paſsus, -a, -um, â patior, kateri
je tarpil;
pati aequo animo, volnu, inu rad
tarpéti;
patior magnas miserias, jeſt velike réve inu nadluge
tarpym;
poenitentiam subire, pokuro
tarpéti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
velenje s, spontè, ſam rad, s'dobro volo, pres
veleinîa, ſam rad, nalizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
verovati nedov., F
11,
accredere, verovati kar eden pravi;
adcredere, prou terdnu
verováti;
credere, verovati, verjeti;
credulitas, ẛanikernu verovanîe, ſhelmario
verovati;
credulus, -a, -um, kateri rad
veruje;
incredibilis, -le, neverovan, kar ſe ne more
verovati, neverijezhi;
opinabilis, -le, kar ſe ṡdy, ali lahku
veruje;
orthodoxus, -a, -um, kateri prou
veruje, prou meîni, je ene prave miſli;
persuasorius, -a, -um, kar nuza h'pregovorjenu, de eden
veruje;
temerè credere, lahku, hitru
verovati;
verisimilè, riſnizi podobnu, je vrednu de
ſe veruje, ſe ima verjeti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
visoko sam., F
2,
adagia sunt: kateri rad viſſoku lasi, tá
s'viſſokiga pade;
altitonans, na
viſſokim garmèzh
- više , a summo, od viſhiga doli
- najviše , F3, cacumen, verh, tú narviſhe per eni rizhi; pinna templi, verh, tú narviſhe per Cerqui. Luc:4; summitas, viſſokúſt, tú narviſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
vlačiti nedov., F
7,
agrum exercere, nyvo délati, orati, kopati,
vlazhiti;
cratire, s'gartri ẛadélati, opleſti, s'brano
vlazhiti;
deocceare, rád
vlazhiti, s'brano
vlazhiti;
lirare, tudi nyve
vlazhiti;
occare, s'brano
vlazhiti;
occator, kateri s'brano
vlazhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
volja ž, F
60,
arbitrium, obláſt, ſvoja
vola, dobra
vola;
bono animo eſse, biti dobre
vole;
intuitu ipsius, ṡa
volo nîega;
libens, -tis, rad, s'dobro
volo, kateri rad, inu volnú kai ſtury;
neceſsariò, neceſsariè, ṡa potrébe
volo, potrébnu;
ob, ṡa, ṡa
volo;
propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega
volo;
quamobrem, ṡakai, ṡa katere rizhy
volo, ṡa tega
volo;
quare, ṡakai, ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ
volo, ṡa tega
volo, h'zhemu;
secundum arbitrium, po
voli;
voluntas, vola, povela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
voljan1 prid., F
8,
aequanimus, poterpeshliu, kroták, krotkiga ſerzá,
volán;
obsequi, volán, inu pokoren biti, poſluṡhiti;
obsequium, ſluṡhba,
volnu poſluṡhenîe;
patiens, potarpeṡhliu,
volan, tarpeṡhliu;
patientia, -ae, potarpeṡhlivoſt,
volnu potarplenîe;
promptus, -a, -um, perpravlen,
volán;
sufferentia, volnú tarplenîe;
volens, rad,
volán, volnú, kateri hozhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
voljno prisl., F
11,
aequanimiter, poterpeẛhlivu, s'krotkim ſerzom,
volnu;
ferre fortiter, volnú tarpéti;
libens, -tis, rad, s'dobro volo, kateri rad, inu
volnú kai ſtury;
libenter, rad,
volnú;
lubens, rad, inu
volnú;
obsecundare, bugati,
volnu tú ṡavkaṡanu ſturiti;
pati aequo animo, volnu, inu rad tarpéti;
patienter, volnú, potarpeṡhlivu;
spondere, volnú oblubiti, ali obeitati;
sufferre, preneſti,
volnú tarpéti;
volans, rad, volàn,
volnú, kateri hozhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
vstajati nedov., F
4,
consurgere, v'kupai gori
vſtajati, ſe pouṡdigniti, zhes eniga druṡiga ſe uṡdigniti;
insurgere, zhes eniga ſe uṡdigniti,
vſtajati;
matutinus homo, en ṡgudni zhlovik, kateri rad s'jutrai ṡgudai
vſtaja;
tumultus factus est, zhe daile li vekſhi ſhum
je vſtajal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
z'jutraj (zjutraj) prisl., F
5,
acratimus, vel acratisma, frustik
sjutrai;
demanè, s'jutrai;
in erastino, s'jutrai;
manè, ṡgudai, v'jutru ṡgudai, jutri,
s'jutrai;
matutinus homo, en ṡgudni zhlovik, kateri rad
s'jutrai ṡgudai vſtaja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
začenjati nedov., F
2,
coepi, ẛazhnem,
ẛazhenîam, ſem ẛazhèl;
rixosus, -a, -um, prepiraviz, kateri ſe rad kréga, inu ardrie
ṡazhenîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
zgodaj (z'godaj) prisl., F
12,
diluculò, v'jutru
ṡgudai, pred dnem;
diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú
ẛgudai;
in aurora, v'jutru
ẛgudai;
manè, ṡgudai, v'jutru
ṡgudai, jutri, s'jutrai;
maturè, per zaiti,
ṡgudai;
maturiſsimè, cilú
ṡgudai;
matutinus homo, en ṡgudni zhlovik, kateri rad s'jutrai
ṡgudai vſtaja;
praecoquus, -a, -um, ṡgudai ṡrél;
precox, -cis, ṡgudai ṡrél, pred pravim zhaſſam godán;
sublucanum tempus, tá zhaṡ v'jutru
s'gudai, kadar ẛarja gori grè, ṡorna jaſnoſt;
tempestivè, perzaiti,
ṡgudai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
zgoden prid., F
4,
matutinus homo, en
ṡgudni zhlovik, kateri rad s'jutrai ṡgudai vſtaja;
preciae uvae, ṡgudnu groṡdje, kateru je poprei ṡrélu, kakòr tú drugu;
sublucanus, -a, -um, ṡgudin;
tempestivus, -a, -um, ṡgudni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
želeti nedov., F
19,
affectare, ẛlu
ẛheléti;
appeto, -ere, pegerovati,
ẛheléti;
cupere, ṡheléti, rad iméti;
desiderabilis, lubeṡniu, kateriga
ṡhelè: ṡheliozhi;
exoptabilis, -dies, en dán kakor ſmó ga
ṡheléli;
inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi hiteiti,
ṡheléti;
nupturire, moṡhá
ṡheléti;
optare, voṡzhiti,
ṡheleti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
žganci m mn., F
3,
maza, -ae, nudelni,
ṡganzi, reṡanzi, laṡanîe;
mazophagus, -gi, kateri rad jei nudelne ali
ṡhganze;
polenta, -ae, jezhmenova moka roṡhtana,
ṡganzi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.