Spoštovani, gre za precej nenavadno dilemo, o kateri smo se davi pogovarjali z otroci. V šoli se učijo o samostalnikih, stavek, v katerem ga/jih morajo najti, se glasi: Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli iz morske vode. Jaz naštejem naslednje samostalnike: Soline, prostor, morje, sol, voda. Hčerki pa pravita, da so jih v šoli učili, da so samostalniki tudi besede na -nje in da je torej pridobivanje prav tako samostalnik. Ne bi jih rad napačno naučil, moram pa priznati, da mi takšno pravilo iz moje šole ni ostalo v spominu. Prej bi rekel, da je v tem stavku pridobivanje glagolnik, kot pravi tudi SSJK. Hvala za pomoč.

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Za imena družabnih medijev (Facebook, Twitter ...) ste že odgovorili, da se pišejo z veliko začetnico. Ali ne bi bila po SP 2001, člen 147 primernejša mala začetnica? Zanima me tudi, ali zapišemo na Youtubu ali na Youtubeu.

Ali je prav domač pralni prašek ali domači pralni prašek? Kaj pa domač/kupljenjogurt ali domači /kupljenijogurt?

Zanima me ali po slovenskem pravopisu moramo kotar pisati z veliko začetnico? Vidim da večina tako piše, čeprav mislim da je to absolutno nepravilno in meni osebno zelo moteče, še posebej zato ker sem od tam doma. Kotar sigurno ni izvedeno od lastnega imena, da bi se pisalo z veliko začetnico, ampak je nekoč v zgodovini označeval nekakšno manjšo upravno enoto, torej bi se enako kot v npr. krajina v Bela krajina moral pisati z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Kateri glagol in posledično tudi samostalnik je najbolj primeren v zvezi z letnim dopustom? Izrabiti/porabiti/koristiti/izkoristiti letni dopust oz. izraba/poraba/koriščenje letnega dopusta. Na primer v zakonodaji se uporablja termin izraba letnega dopusta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Moje vprašanje se nanaša na rabo besed raje oziroma rajši. Katera je pravilnejša izbira? Primer: Mamo imam raje/rajši od očeta.

Kako bi v knjižni slovenščini zapisali naslednje izraze, ki se uporabljajo pri taroku?

• platelc
• radelc
• mondfang

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Zanima me izvor in pomen priimka Prepeluh. Našli smo; 1629 Pepeluluh, l. 1711 Prepeluch, l. 1747 Prepelluch.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Zanima me izvor priimka Fijavž.

Zanima me, kdaj se je prvic pojavil priimek Vadnjal in kaksen je pomen priimka. Nekje sem zasledila, da je prvi zapis iz 17. stoletje v Petelinjem pri Pivki.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Rad bi razširil rodoslovje in me zanima izvor priimka Zavrl.

Zanima me izvor priimka Bojnec. Priimek se z različico Bohnec pojavlja v Prekmurju in Prlekiji.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Danes sem odkril jezikovno svetovalnico ISJFR in moje vprašanje, s katerim se ukvarjam že kaj nekaj časa, je končno našlo svoje mesto. Vprašanje pa bi rad pričel z obrazložitvijo, kako sem do njega sploh prišel.

Že v času na osnovni in srednji šoli so me učiteljice slovenskega jezika večkrat opomnile, da se zjutraj nisem zaspal, temveč sem preprosto zaspal, saj da glagol v tem primeru ni povratno svojilen. Meni se je stavek Opravičujem se, ker zamujam, zaspal sem. slišal nadvse čudno, kakor tudi ostalim sošolcem in sošolkam, ki so prihajali iz Celja ali okolice. Pri nas se glagol zaspati namreč uporablja ob večerih, ko se odpravljamo spat, medtem ko glagol zaspati se pomeni, da smo se zbudili kasneje, kot je bilo predvideno. Od tu dalje neprestano razmišljam, kdo v jeziku postavlja normo, jezik ali človek? Menim, da so t. i. dialekti jeziki sami po sebi in notranjega pomena, ki ga govorec pripiše neki besedi ali izrazu ne gre omejiti z normo, ki jo je kasneje postavil neki govorec drugega dialekta, češ da se sliši smešno in zato ne more biti del zbornega jezika. Samo v razmislek.

Zaznamovan s tem glagolom sem večkrat prišel v situacijo, kjer je slovenska jezikovna norma govorila tako, živ in govorcem lasten jezik pa spet drugače. In v tem znamenju sem ob rednem kupovanju ajdove kaše naletel na problem: Le zakaj se nihče ne ukvarja z ustreznostjo prilagajanja pridevnika samostalniku? Ajdova kaša?! Od kdaj je ajda moškega spola? Kot očitno je že lahko.

In sem povprašal prijatelje. "Ajdina kaša pač ne more biti," je odgovoril prvi, "saj bi vendar ajdina kaša pomenila svojilnost, in sicer da ta ajda pripada osebi po imenu Ajda." Tega odgovora nisem mogel jemati resno, saj mi je bilo nadvse smešno, da je ta bil mnenja, da sam te možnosti že nisem pretehtal. "Res je čudno. Sama ne to nisem nikoli pomislila," je odgovorila druga in se nasmehnila. Nato pa me je prešinila zamisel. Pravzaprav bi se t.i. ajdovi kaši moralo reči ajdna kaša. Ta oblika pridevnika je edina res pravilna in menim, da bi morali to upoštevati. Besedna zveza ajdova kaša se namreč ne sklada z nobenim temeljnim načelom slovenskega jezika. Ajda je samostalnik ženskega spola, ajdova pa je pridevnik, ki nakazuje na samostalnik moškega spola. Zdi se mi čudno, da tovrstve pogovorne različice ostajajo v pravilni zborni rabi, medtem ko se glagola zaspati ne sme uporabljati v povratno svojilni obliki.

Kaj pa Vi menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Razmišljam, ali je kakšna razlika med tekmujočimi in tekmovalnimi(duševnimi) vsebinami. Naklonjenost / pozornost, za katero tekmujemo – sta to dve tekmovalni pozornosti (recimo do / od dveh staršev) ali tekmujoči?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Želel bi izvedeti, kdaj uporabljamo besedo delavnik in kdaj besedo delovnik. V raznih besedilih se namreč glede tega pojavlja kar nekaj nejasnosti. Ali razmišljam pravilno, ko menim, da se beseda delovnik nanaša na vse, kar je povezano s samim delom (prim. delovni dan, delovni čas, delovni pogoji ...), medtem ko se beseda delavnik nanaša na osebo, torej na delavca (prim. Človek je delaven. v pomenu 'voljan je dela, rad dela')?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Zanima me, zakaj pri razlagi besede moški piše, da je človek moškega spola, pri besedi ženska pa, da je oseba ženskega spola. A ženska ni človek?!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Kako je najbolj ustrezno?

Znanje bomo preverjali:

• z videoklicem
• po videoklicu

Preko videoklica se mi ne zdi ustrezno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Za nami je slovenski kulturni praznik.

Kako pravilno zapisati vzdevek Franceta Prešerna: DOKTOR FIG FIG?

Pišemo prvo sestavino (doktor) z veliko ali malo začetnico? Kaj pa fig fig?

France Prešeren je dobil vzdevek Doktor fig fig/Doktor Fig fig/doktor Fig fig.

Rad bi vas okaral glede odgovora, ki ste ga sestavili nekemu vpraševalcu (pravilneje je vpraševalec in ne spraševalec, ampak to se ne tiče tega).

https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1156/kako-se-imenuje-pripadnica-romov

Na zgornjem naslovu ste namreč odgovorili napačno, saj SP 2001 navaja iztočnico Rom takole:

Róm -a m, preb. i. (ọ̑) Róminja -e ž, preb. i. (ọ̑) rómski -a -o (ọ̑)

Torej Rom ženskega spola je Rominja in ne Romkinja! Ali ste mogoče že slišali tudi za Švedkinjo? Ne, ker to ne obstaja. Torej, popravite svoj odgovor. SP 2001 je de facto standard in zato prosim, da se ga upošteva.

Rad bi vas vprašal, kaj pomeni ddr. pred imenom, dvojni doktor ali doktor doktor?

Ali se enak pristop uporablja tudi pri znanstvenem magisteriju? Torej dmag., kar bi pmenilo dvojni magister, ali mmag., torej magister magister.

Ali pa se za dvojni trud za pridobitev dveh magisterijev sploh ne navaja?

Znanec bi rad uredil oz. poenotil zapis za jedilni list, ker so sedaj zelo različni. V nekaterih primerih so že uveljavljene slovenske variante, v vseh pa ne. Njegova želja je, da bi bili zapisi slovenski, če se le da. Pomagal si je s SSKJ, a v vseh primerih ni. Gre za naslednje primere, povezane z vrstami kave:

• macchiato > makiato (Bi bilo to v redu?)
• cappuccino > kapučino
• espresso > espreso (Bi bilo to v redu? Ali tako, kot se najde na spletu: ekspresna kava oz. ekspres.)
• mochaccino > mokačino

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim. Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan. Zelo me zanima vaše mnenje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Na vas bi rad naslovil vprašanje, uporaba katere besede je bolj pravilna. Katehet ali katehist in enako za žensko obliko. Če pogledamo SSKJ vsebuje zgolj geslo katehet za moško obliko, geslo katehist pa je zapisano samo v pravopisu. Pri ženski obliki je drugače, saj SSKJ vsebuje obe gesli. To je najverjetneje posledica rabe v pogovornem jeziku, saj se bolj uporablja izraz katehet kot katehist in na drugi stranj bolj katehistinja kot katehetinja. Če izvira poimenovanje službe iz dejavnosti, torej kateheze, je, po mojem skromnem mnenju, bolj pravilna uporaba izraza katehet in katehetinja.

Glede na to, da se zadnje čase želi na silo vpeljati izraz katehist, ki v krogih, v katerih se uporablja, bi bilo dobro, če bi raziskali to področje in podali odgovor, da se bomo lahko po njem usmerjali.

Hvala vam sicer za vaše pomembno delo, ki ga opravljate!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Rad bi vam zastavil vprašanje, ki pa se ne nanaša na nek jezikoven problem.

Moje vprašanje je, kdaj bodo nova pravopisna pravila na voljo. Rad bi to knjigo kupil in jo preučil, kajti nad SP 2001 sem zelo razočaran. Upam, da boste v novih pravilih podali boljše rešitve za določene pravopisne probleme.

Moje osebne želje za novi pravopis pa so:

• da se ukine sklanjanje kratic (saj v primeru UNESCO UNESCA uničimo kratico),
• pri prehajanju kratice v besedo (recimo NATO --> Nato) spet uničimo kratico, sploh uničimo njeno izvirnost,
• pri ostalih kraticah (MOS MOS-a) pa moramo zaradi prvoomenjene ukinitve sklanjanja kratic ukiniti sklanjanje tudi za kratice, katerih sklanjatev je sicer možna, to pa zaradi usklajenosti pravopisnega pravila,

poleg omenjenega pa si želim tudi, da je v pravopisnih pravilih uradno opredeljeno, da se hišna številka s črko piše skupaj, in sicer le-to z malo črko (zgled: 35a) in da se uradno določi zapisovanje telefonskih in mobitelskih številk (dva zgleda: 01 712 34 56, 051 123 456), sploh glede razporeditve števk v številskem sklopu.

Kljub visokim letom gre še vedno rad na lov.Odbojko imamo radi in jo kljub visokim letom (56–77 let) še vedno skupaj igramo vsak teden.

Ali sta zgornja stavka v redu?

Ne želim izpostavljati visoke starosti, saj se ne počutimo stari.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Saj sem poiskal odgovor o narekovajih v vaših dosedanjih odgovorih, a imam vseeno vprašanje. Rad bi vaše mnenje, ali je glede narekovajev sprejemljiv način, ki ga uporabljam pri izdajanju revij in knjig pri založbi Novi svet.

Narekovaje ribja kost » « uporabljam samo za premi govor. Za navednice besedila, ki ni premi govor, uporabljam vejične narekovaje “ ”, te prav tako za notranje navajanje. Če pa pridejo navednice še znotraj teh, dam enojne vejične narekovaje ʻ ʼ. Znak za apostrof mi oblikovno ni všeč. Primer: Tedaj mu je Tone zabičal: »Mar ti nisem že tolikokrat rekel: “Ne hodi mi po mojih ʻtacahʼ, saj imaš svoje!”«

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Rad bi vas vprašal naslednje glede naslavljanja oseb ženskega spola z akademskim nazivom ter družinskim priimkom moškega spola. Na primer: mag. Tanja Osredkar

Ali rečemo v pogovoru: magistra Osredkar je rekla to in to .. Ali pa: magister Osredkar je rekla to in to ... Ali pa: magistra Osredkarjeva je rekla to in to ...

Ali je zadnje arhaična varianta, privzeta po zgledu nekaterih drugih slovanskih narodov, npr. Čehov ? Slovenci smo namreč, v preteklosti (verjetno po nemškem zgledu) uporabljali Osredkar in Osredkarica (Osredkarca). Ta način lahko srečate v krstnih knjigah. V nemški varianti na primer: Kotanner za moškega in Kotanmerinen za žensko. Primer iz knjige (prevoda) Spomini Helene Kottanner Igorja Grdine in Petra Štiha: na strani 53 je naslov Spomini Helene Kotanerice.

Kar se tiče besede magister imamo v slovenščini sicer: magister, magistra (enako kot v latinščini)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

V OŠ učimo učence po učnem načrtu za športno vzgojo. Učni načrt za športno vzgojo je uraden dokument (daje nam smernice, cilje in minimalne standarde znanja...) in po mojem mnenju mora biti napisan v slovenskem knjižnem jeziku.

Pred nekaj dnevi sem se bolj temeljito lotil njegovega prebiranja in pri standardih znanja za prvo triado prišel do zame nerazumljive besede zviralnik. Učni načrt za športno vzgojo ga omenja na strani 31, pod gimnastično abecedo. V besedilu piše: "...pleza po letveniku, zviralniku in poševni klopi, preskakuje kolebnico."

Ker sam nikoli prej nisem zasledil te besede, sem malo raziskoval. Prišel sem do ugotovitve, da omenjena beseda izvira iz Športno terminološkega slovarja, ki ga je izdal dr. Silvo Kristan. Gre za delovno verzijo njegovega slovarja, v kateri avtor v obsežnem teoretičnem uvodu razmišlja o vlogi strokovnega izrazja, v katerega vključi tudi priporočilo terminološki komisiji. Po moji oceni neka delovna verzija slovarja, ki je plod razmišljanja človeka, ki razmišlja o nečem in to tudi javno objavi, še ne more biti zagotovilo, da je beseda zviralnik tudi uradno sprejeta in priznana. Morda se motim in ravno zato bi rad razčistil zadevo. Namreč o tem, kaj je zviralnik sem povprašal tudi svetovalko za šport, ki deluje na Zavodu republike Slovenije za šolstvo (je tudi ena izmed več soavtorjev Učnega načrta za športno vzgojo). Odgovorila mi je, da gre za pojem iz Športno terminološkega slovarja, kjer avtor zvirala opisuje kot nepogrešljivi del otroških igrišč (sam jim pravim plezala).

Na naši šoli nihče ni vedel, kaj je to zviralnik. Ena učiteljica je rekla, da gre za zviralo, a je ni znala povsem pojasniti. Torej, tudi beseda zviralo, je v športnem smislu mišljena kot plezalo za otroke.

V času mojega študija na Fakulteti za šport zviralnik ni bil nikoli omenjen, niti ga nismo obravnavali na vajah in predavanjih. Tudi kasnejši študenti ga niso obravnavali. Torej, če zaključim, kaj menite vi o tem problemu? Ali se beseda zviralnik lahko uporabi v uradnem dokumentu kot priznana slovenska beseda ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Spet se oglašam s prošnjo. Je pravilno: osebni podatki se zbirajo in potem v tekstu naprej potem pa jih trajno izbrišemo? Torej, oni SE zbirajo, mi jih pa izbrišemo! In se: gostovanje pevk in pevcev SE BO IZVEDLO. Je v redu? Rad imam nas jezik in bi želel vas komentar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Zanima me, ali beseda preizpraševati obstaja. V SSKJ in SP je namreč nisem uspel najti, se pa ponekod pojavlja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Potrebovala bi izraz za umirjeno posameznico, ki najraje izbira dobro poznane, preverjene oz. klasične stvari / aktivnosti, saj ne mara tveganja in adrenalina, ki pride z njim. Na portalu Fran sem med iskanjem tovrstnega izraza naletela na tvegavka, adrenalinec in hazarderka, ampak pri dodajanju predpone ne noben od izrazov po mojem mnenju ne zveni najlepše. Vseeno pa se mi zdi najustreznejši od treh neadrenalinka, vendar ne vem, če je taka ženska oblika izraza pravilna, saj je na portalu Fran nisem zasledila. Morda obstaja še kakšen ustreznejši izraz po vašem mnenju in če ne, je neadrenalinka slovnično pravilna oblika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Spoštovani, vaša razlaga uporabe ločil pri pozdravljanju v dopisu ni skladna s Slovenskim pravopisom. Tudi v gimnazijskih učbenikih za pozdravom (kadar je uporabljen brez glagola) ni ločila. Pravopis in zgledi v učbenikih navajajo:

Lep pozdrav France

Vaša razlaga: Pri podpisih je predvsem zaradi angleškega vpliva med pozdravom in dejanskim najpogostejša vejica, ki pa je v slovenščini edina možna le pri nagovoru (Srečno, Kekec – to je govorčeva želja, ne pa Kekčev pozdrav in podpis, torej nekako tako, kot bi bilo v primeru Bodi zdrav, Pepi); res pa je, da podpis sledi v novi vrstici. Zato že kar mnogi pišemo na tem mestu piko:

Z lepimi pozdravi. (ali:) Lepo te pozdravljam. (ali:) Srečno. France

Slovenski pravopis (št. 240): Z lepimi pozdravi France

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Rad bi vedel, kako pravilno sklanjamo tuja imena krajev, predvsem taka kot so Brescia ali Perugia. Je pravilno Brescii in Perugii za dajalnik oziroma mestnik? Ker sem namreč pred kratkim tako zapisal, pa so mi pred objavo na časopisu "popravili" v Bresci ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Kako zapišemo lastno ime McDonald's v primeru Jedli smo v McDonald'su?

Zanima me, ali je naslednji prevod pravilen. V srbo-hrvaščini se naslov filma glasi: Tko pjeva zlo ne misli. Ali je slovenski prevod: Kdor poje, zlo ne misli, pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Rad bi naročil borovnični/breskvin ali borovničev/breskov sok?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Zanima me, kako izgleda sestavljen stavek, da razbitje na enostavne stavke ne spremeni pomena oz. predvsem da ne dobiš nesmiselnih stavkov. Torej, rada bi prepoznavala tiste sestavljene stavke, pri katerih umaknem veznik in že dobim dva smiselna stavka.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Zanima me razlaga izvora imena Ljubo in raba v slovenskem jeziku. Večinoma se v dostopnih neuradnih razlagah pojavlja kot ime slovanskega izvora, podrobneje pa želim vedeti, kdaj se je začelo ime bolj množično pojavljati na slovenskem ozemlju in ali je bilo ime kdaj "razglašeno" za slovensko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Rad bi izvedel pomen ali razlago besede jej slovensko.

Rad bi podal izboljšavo svojih dveh povedi, ki sem ju navedel za primerjavo med razmerama besed potreben in potrebovan. Mislim, da spodnja povedna primera še najbolj nazorno ponazorita problem.

a) V službi sem potreben. – Tu gre za dvoumnost, kajti poved se lahko razume tudi, kot da je oseba v službi spolnostno nezadovoljena.

b) V službi sem potrebovan. – Tu pa gre za enoumno poved, ki jasno izraža, da je oseba v službi nepogrešljiva.

SSKJ besede potrebován med slovarskimi iztočnicami nima, SP 2001 pa nakaže na obstoj besede potrebován (in njeno sorodnico potrebována) v slovarski iztočnici potrebováti:

potrebováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána

Predzadnja in pa zadnja končnica -án in -ána z zgornje navedbe namreč nakazujeta na obstoj besed potrebován in potrebována. Bilo bi pravilneje, da se izogibamo besedi potreben, ko le-ta ne izraža spolnostne nezadovoljenosti, in jo nadomestimo z besedo potrebovan.

V prevajalskem kolektivu smo danes v službi zabredli (globoko, globoko) v debato o zanimivem jezikovnem vprašanju: kolegica je izpostavila razliko v razumevanju fraz:

• [se želite/kako se] znebiti bolečih kolen? in
• [se želite/kako se] znebiti povešene kože?

Večina maternih govork* (*generični femininum) nas je prvo poved označilo za neustrezno oz. vsaj nerodno formulirano (kot da je fokus na samostalniku, torej se želite znebiti kolen? [denimo z amputacijo]) in kot ustrezn(ejš)o alternativo predlagalo se želite znebiti bolečin v kolenih?, drugo pa kot ustrezno in jasno formulirano (kot da je fokus na pridevniku, torej se želite znebite neprijetne lastnosti (povešenosti) kože (nihče ni konstatiral, da bi bil zapis se želite znebiti povešenosti kože? boljši.

Zanima nas vaša utemeljitev, kako pride do te razlike v razumevanju, glede na to, da gre pri obeh primerih za samostalniško besedno zvezo z enobesednim jedrom in enobesednim levim ujemalnim prilastkom (boleča + kolena : povešena + koleča) in sta tudi oba pridevnika lastnostna oz. kakovostna (ne vrstna in absolutno ne svojilna).

Ena od teorij je, da gre za semantično (pragmatično) razliko, ker nekako s kotičkom zavesti zajemaš, da se je kolen dejansko mogoče iznebiti (npr. amputacija), kože pa načeloma ne (pustivši vnemar kake izredne morbidnosti, o katerih nismo želeli razpravljati), vendar na koncu nihče od nas ni znal ostalim ponuditi prepričljivega, kamoli utemeljenega odgovora na to vprašanje:

• ali sploh drži, da je raba "znebiti se bolečih kolen" neprimerna oz. neoptimalna;
• če drži, zakaj in kako pojasniti to razliko?

Kot je napisala ena od sodelavk: »čisto vse v jeziku ima svoj zakaj in se da opisat izbiro, pozicijo v stavku, zgodovino, primernost ... nekega izraza,« žal pa smo ostali s to trditvijo samo pri teoriji, do česa bolj konkretnega pa se nam (kljub »več glav več ve« pristopu) ni uspelo dokopati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Prevajam neko besedilo iz angleščine v slovenščino in sem se pri nekem stavku znašel v dilemi, zato potrebujem vaš strokoven nasvet.

Ali je pravilnejše, da stavek People you may know prevedem v Ljudje, ki jih mogoče poznaš ali pa v Ljudje, katere mogoče poznaš? Moje vprašanje se torej nanaša na razmerje med ki jih in katere.

O razmerju med ki in kateri ste že pisali, pa tam nekako ne najdem odgovora na moje specifično vprašanje. Ne vem, kaj je ustreznejše v mojem primeru.

Ko sem sam pri sebi ter brez strokovne literature razmišljal o razmerju med ki in kateri, se mi je zdela smiselna hipoteza ta, da podredni stavek uvedemo s ki, kadar glavni stavek izraža neki predmet oziroma stvar; podredni stavek s kateri pa uvedemo, kadar glavni stavek izraža živo bitje (torej človeka ali pa žival).

Imam denarnico, ki sem jo dobil za rojstni dan. (Denarnica je predmet oziroma stvar.) inImam prijatelja, kateri me zmeraj razume. (Prijatelj je živo bitje oziroma človek.)

Poleg odprave moje prevajalske dileme bi rad prejel tudi vaše strokovno mnenje glede mojega razmišljanja o razmerju med ki in kateri. Ali se vam zdi ta moja hipoteza vsaj malo smiselna z vidika vaše strokovnosti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Ker pogosto pišem kolumne, kjer je potrebna besedna raznovrstnost, me zanima, kakšen je glagol iz pridevnika "razposajen"; v intervjujih sem že nekajkrat opazil glagol razposaditi, a mi Fran ponudi to obliko le kot nadomestni glagol za razporejati. Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Jaz bi rad vedel, kako pišemo reference, ki vsebujejo številke poglavij in verzov. Na primer reference v Svetem pismu in Koranu se nanašajo na poglavje in verz. Opazil sem različne načine pisati tistih referenc, na primer ...

• 15,7
• 15: 7
• 15:7

Kateri način je pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Jaz bi rad vedel, kako pišemo reference, ki vsebujejo številke poglavij in verzov. Na primer reference v Svetem pismu in Koranu se nanašajo na poglavje in verz. Opazil sem različne načine pisati tistih referenc, na primer ...

• 15,7
• 15: 7
• 15:7

Kateri način je pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Zanima me, kako bi lahko sklanjali naslednja francoska zemljepisna imena, ne da si pomagamo z določili tipa "mesto/kraj itd" :

• imena, ki so v fr. ženskega spola: Bonne Terre, Mare Longue, Rose Belle
• tista, ki so v francoščini množinska, npr. Cent Gaulettes, Quinze Cantons, Quatre Bornes ...
• tista, ki imajo v francoščini določni člen za ženski spol: La Rochelle, La Louise ...

Prvo skupino bi sklanjala po moški sklanjatvi, torej: Bonne Terre/Bonne Terra ... Mare Longue/Mare Longua ... Ali bi lahko tu imena pustila v imenovalniški obliki, npr. "Sem v Bonne Terre"?

Drugo skupino bi tudi sklanjala po moški sklanjatvi: Cent Gaulettesa/Quinze Cantonsa/Quatre Bornesa. Primer: Gredo proti Quatre Bornesu. Ali bi bilo mogoče tudi: Gredo proti Quatre Bornes?

Tudi imena tretje skupine bi sklanjala po moški paradigmi: La Rochelle/La Rochella/La Rochellu ... La Louise/La Louisa/La Louisu, kar pa me moti tu, je določni člen, ki v francoščini izraža ženski spol. Ali bi bilo v teh primerih torej mogoče samostalnike sklanjati po ženski paradigmi: La Louise/La Louise/La Louiso ...? Primer: Rad imam La Louiso/La Louise?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Iz radia sem zvedel, da pripravljate novo izdajo Slovenskega pravopisa, zato bi vas rad opozoril na zame problem v sedaj veljavni izdaji SP. Ob geslu Santa Fe (mesto v ZDA in še kje) stoji, da je moškega spola in se sklanja Santa Feja ... Fe v izvirniku španščini je ženskega spola, ženskega spola pa je tudi v slovenskem prevodu: nada, vera, ali morda srednjega: upanje. Ko sem pred kakimi desetimi leti pri svojem poklicnem pisanju naletel na to vprašanje, sem se za razlago, po katerem pravilu bi naj bil Santa Fe moškega spola, obrnil na takratno oddajo Minute za jezik na TV Slovenija. Več kot pol leta so mi obljubljali odgovor, a ga nikoli nisem dobil. Povprašal sem tudi nekaj znanih slovenistov, a mi niso znali pojasniti. Ko sem sam brskal za odgovorom, sem ugotovil, da je enako navajal že pravopis iz leta 1962, zato sumim, da so urejevalci SP 2001 geslo enostavno prepisali. Zato vas prosim, da pri urejanju nove izdaje tega vprašanja ne spregledate! Vesel bom, če mi boste zadevo pojasnili osebno, že pred izdajo nove izdaje SP.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Na Kumu obstaja prepad (ki je sicer brezno), in ki je na smerokazu poimenovano kot Turkova prepad. Na sami uradni tabli pri breznu, postavljeni s strani države, piše Turkov prepad, vendar je tudi na nekaterih spletnih naslovih, na primer:

• https://stage.protectedplanet.net/turkova-prepad-natural-monument
• http://trd-kum.si/flora-in-favna/
• http://www.lifetograsslands.si/projektna-obmocja/kum/
• http://gis.arso.gov.si/geoserver/arso/ows?service=WFS&version=1.0.0&request=GetFeature&typeName=arso:ZAV_OBM_TOC&maxFeatures=50&outputFormat=text/xml; subtype=gml/3.1.1

to brezno poimenovano kot Turkova prepad (na nekaterih pa kot Turkov prepad).

Zanimivo bi bilo vedeti, za kakšno jezikovno posebnost gre (saj v SSKJ-ju ni podobnega primera, v pravopisu pa obstaja za prepad samo moška oblika) in katere so v slovenščini še podobne besedne kombinacije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Beseda rad se ne bi smela stopnjevati. Kaj se Vam zdi?

• rad, raje/rajši, najraje/najrajši

ali

• rad, boljrad, najboljrad

---------------------------------------------------------

Katera izmed besed je pravilnejša, namreč raje ali rajši?

Dve povedi za zgled:

• Raje imam mamo, kakor (imam rad) očeta.
• Rajši imam mamo, kakor (imam rad) očeta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Zanima me, kako je pravilno ..., in sicer me zanima za naslednji primer: to se vas ne tiče... Kako je pravilno za prihodnjik? to se vas ne bo tičalo ali to se vas ne bo tiklo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Zanima me posebna uporaba besede pač. Ali jo je možno uporabiti kot zanikanje? Se pravi, da namesto jaz pač ne uporabimo le jaz pač. Primer 1: On ima rad adrenalinske športe, jaz pač. Kaj pa primer 2: On ima rad adrenalinske športe, jaz pač ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Zanima me, kakšen zapis je pravilnejši:

Deska, okrašena z vrtnicami in s kuhalnico, je visela nad kuhinjsko mizo. ali Deska, okrašena z vrtnicami in kuhalnico, ...

Sama pogosto videvam po knjigah drugo različico, lektorica pa, kot opažam, dosledno vnaša predloge, kot je prikazano v prvem primeru.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Ali sta besedni zvezi tako kot je in tam kjer lahko večbesedna veznika in pisani brez vejice?

Lepo prosim za pomoč pri razrešitvi zagate glede stave vejice. Nikakor se ne dokopljem do odgovora, ki bi mi dal nekaj gotovosti. Sprašujem se (tudi kolegice v šoli), kdaj je pred ZAKAJ vejica in kdaj je ni. Izpisala sem si nekaj primerov:

• Jan ni razumel(,) zakaj, vendar si je želel soočenja z njim.
• Ni vedela(,) zakaj, toda obraz ji je bil znan.
• Nisi mi všeč. Veš(,) zakaj?
• Mislim, da me direktor ne mara. Ne znam razložiti(,) zakaj, ampak imam tako čuden občutek, ko me gleda.
• Glede zavarovanja imam dober občutek, ampak ne vem(,) zakaj.

Kje se je mogoče o tem še podučiti? Nekaj sem našla v členu 331 (Slovenski pravopis, 2001). Zasledila sem tudi nekaj debat na spletu (o »primeru NLB«: Vem(,) zakaj), a ni kakšnega merodajnega odgovora – mogoče pa sem ga kako spregledala.

Rad bi se navezal na vprašanje o stičnosti števke in simbola merske enote, in sicer me zanima, ali lahko po enakem načelu tvorimo tudi pridevniške oblike z okrajšavami merskih enot, denimo 30-m skok (tridesetmetrski skok).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Zanima me, kaj je strokovna utemeljitev odločitve za zgornja zapisa (in enako tudi volivec, usesti, itd.), ki sta mi kot govorcu mariborske slovenščine nepričakovana, saj bi glede na izgovorjavo v svojem in drugih narečjih pričakoval zapisa "glodalec" in "vkraden".

Slovenski pravopis je na splošno zelo dobro konstruiran tako, da lahko govorci vseh narečij konsistentno preberemo zapisano besedo v svojem narečju oz. govoru.

Zapisa "glodavec" in "ukraden" kršita to pričakovanje. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo priponi -lec in -vec, se reče glodalec, ne glodavec. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo začetni v- in u- pred soglasniki, rečejo vkraden (ali fkraden), ne ukraden.

So to sploh merila, ki se zares upoštevajo pri izbiri pravilnega zapisa? Če so, zakaj je v teh primerih prišlo do odstopa?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Rad bi vedel, kako se prav napiše ime kraja, v katerem živim. Sveta Trojica v slovenskih goricah ali Sveta Trojica v Slovenskih goricah?

Spoštovani, najprej bi rad pohvalil vašo Jezikovno svetovalnico, ki lahko vsakomur pomaga pri reševanju pravopisnih problemov, na katere naleti pri svojem delu.

Zanima me, kdaj bo naš pravopis poenotil zapisovanje različnih stopinj. Zdaj namreč zahteva, da temperaturne stopinje pišemo nestično (na primer 25 °C za 25 stopinj Celzija), vse druge stopinje, tudi geografske, pa stično (na primer 25° s. g. š. za 25 stopinj severne geografske širine). To je še posebej moteče, če v besedilu ali preglednici nastopajo različne stopinje skupaj. Otrokom v šoli, na primer, ni mogoče razložiti, od kod te razlike. Dodatno zmedo povzročajo tudi razlike med Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, kjer so tudi temperaturne stopinje zapisane stično (na primer pri geslih Celzij in stopinja), in Slovenskim pravopisom, kjer so zapisane nestično. Še več: pri geslu stopinja so najprej navedene stično (–20°), nato pa še nestično, skupaj sCelzijem« (5 °C).

Ali to pomeni, da je dejansko pravilo za zapisovanje stopinj takole: stopinje brez navajanja njihove vrste (brez opredelitve, pojasnila) pišemo stično (na primer: Zunaj je 25°. Ena od koordinat mesta je 25°.), z navajanjem njihove vrste pa nestično (na primer: Zunaj je 25 °C. Ena od koordinat mesta je 25 °s. g. š.)? Moj predlog je, da se znak za vse vrste stopinj glede na število piše stično in glede na opredelitev (pojasnilo) nestično (torej temperatura 5° C, lega 15° s. g. š., potres 7° MCS itd.).

Rad bi vedel, kako pravilno navesti telefonsko številko. SP 2001 ne ponuja nobene razlage glede telefonskih številk.

Vzemimo primer 017123456.

• Ali je telefonska številka enovita in je ne smemo ločevati s presledki oziroma vezaji?
• Recimo 01 712 34 56? Je tak zapis sploh dopusten?
• Ali pa morda predlagate drugačno kombinacijo, recimo 01 712 3456?
• Morda zapis z vezaji, kakor pri bančnih številkah?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Nikjer na spletu ni moč zaslediti podrobnosti o 7. sklonu slovenščine, ki ni več v uporabi. Jasno je, da se jezik spreminja, da deli le tega izumirajo in se uvajajo novosti, vseeno pa me je zmotilo dejstvo, da o 7. sklonu sploh nihče nič ne ve. Konec koncev, izumrl je tudi predpretekli čas, pa ga včasih še vedno zasledimo (npr. je bil zmagal).

Rad bi izvedel več o 7. sklonu slovenščine, morda kakšen primer.

In zanima me tudi, kakšno sklanjanje je on pojde, oni govore – to se namreč še vedno večkrat zasledi v kakšni literaturi. Je to morda 7. sklon?