desni prid., F
6,
altrinsecus, od
deſne, ali léve ſtrani;
colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od
deſne obiſti do leve, dimle;
dextera, deſniza,
deſna ſtrán,
deſna roka;
dextrorsum, na
deſno ſtrán;
transumere hastam, eno ſulizo is te
deſne rokè v'to leivo vṡèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
desnica ž, F
2,
dextera, deſniza, deſna ſtrán, deſna roka;
dextrale, ſnaga
deſnize
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
družba ž, F
19,
centuria, enu od ſtú ṡholnerjou kardelu,
druṡhba, ſediszhe;
coëtus, ṡbraliṡzhe, gmaina, enu v'kúp ṡbraliṡzhe ludy, s'hodiṡzhe
druṡhba ludy;
comitatus, -us, comitiva, druṡhba, ſpremlenîe;
consortium, tovariſhtvu,
druṡhba;
contubernium, druṡhtvu,
druṡhba, v'kupai ṡhivénîe, ali prebivanîe teh ṡholnerjeu;
gregalis, -le, kar ſliſhi k'eni gmain
druṡhbi, ali k'enimu kardelu ṡhivine;
gynaeceum, ena kamra sa Goſpè,
druṡhba goſpoiṡkih ludy, ṡhenṡkiga ſpolá;
manipularis, -re, is takeſhne
druṡ[h]be;
manipulatim, od ene
druṡhbe do druge;
manipulus, -li, tudi
manipulus militum, ena
druṡhba ṡholnerjou;
manus, -us, roka: tudi enu kardelu, ali
druṡhba voiṡzhakou;
octojuges, nyh oſſem ene
druṡhbè, ali tovaruṡhtva ṡkupai perſeṡhenih, inu ṡveṡanih;
primani, ty nar imenitniſhi ſveitniki per voiṡki, zhes vſe ṡholnerṡke
druṡhbè;
scala, -ae, ena
druṡhba ṡholnerjou;
scalaris, tá kateri je is ṡholnerṡke
druṡhbe;
senaculum, -li, ſodna hiſha, kir Goſpudje v'pravdi ſidè, ſveitovanîa hiſha, ali meiſtu, na katerim je tá obſedena
druṡhba teh ſveitnikou;
sodalitas, sodalitium, druṡhba, tovariṡhtvu, bratovṡzhina;
turma, -ae, en kúp, ali kardelu ludy, ali koinikou,
druṡhba;
turmae auxiliares, druṡhbe ali kardela voiṡzhakou na pumozh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
levi prid., F
10,
altrinsecus, od te druge ſtrani, s'vnai, ali s'notrai, od deſne, ali
léve ſtrani;
colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do
léve, dimle;
detorquere in laevum, na
levo ſtrán ṡkriviti;
laevam petere, na
lévo ſtrán ſe derṡhati;
levorsum, na
lévo ſtran, na lévu;
sinister, -a, -um, levizhin,
leu na roki, neſrèzhin;
sinistra manus, leva roka;
sinistrorsum, -si, na
lévo ſtrán;
transfugere, od eniga k'enimu drugimu potegniti, vṡkozhiti, na
leivo ſtran pobégniti;
transumere hastam, eno ſulizo is te deſne rokè v'tó
leivo vṡèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
naročaj m, F
3,
brachium, rama, roka,
narozhei;
sinus, -us, narozhai, materinu krilu, nédarje;
ulmae, -arum, narozhei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nositi nedov., F
143,
bajulare, na rami
noſſiti;
capsarius, tudi en hlapiz, kateri otrokom buque v'ſhulo
noſſi;
efferre, vun
noſſiti, ſe ṡnaſhati, prevṡèten biti, vunkai neſti;
ensifer, tá kir mezh
noſſi;
famigerator, kateri ſem ter tám poſhte
noſſi;
flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi
noſſile;
gerulus, -a, -um, kateri
noſſi: ut gerula, vel geraria, peſtinîa, kir otroka
noſſi;
gestamen, vſe tú kar
ſe noſſi;
mitella, -ae, tudi ena pinta, na kateri
ſe roka
noſſi;
nefarius, -a, -um, polhen lotrie inu pregréhe, kateri nei vréden, da ga ṡemla
noſſi;
palanga, ṡhtanga, na kateri
ſe kai
noſſi;
pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana lipina, kakor Rumarji
noſſio;
peromatus, -a, -um, kateri opanke
noſſi;
scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere
ſe od tergih na prudai
noſſio ṡlaſti v'tih velikih méſtih;
sementare, ſéme
noſſiti, ali dati;
thensa, -ae, ene pare, na katerih
ſe ſvetinê, inu pildi
noſſio;
prim. noseč, nošen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pinta ž, F
8,
balteus, baltheus, pinta, junazhki paṡ s'rinkami;
instita, -ae, en dolg pleh na ṡhenṡkim gvanti, ena
pinta, ali pintiza, s'katero ſe kai ṡaveṡuje;
mitella, -ae, tudi ena
pinta, na kateri ſe roka noſſi;
pittacium, -cÿ, ena vantilla ṡa glavo ṡvèṡati, ali
pinta ṡa zhelu;
plagella, ena reṡviena
pinta;
spira, -ae, tudi ena
pinta okuli klabuka;
taenia, -ae, vel tania, -ae, ena dolga ṡa glavo
pinta;
vitta, -ae, ṡhenṡka auba, ṡhnorra, ruta, ali
pinta ṡa glavo ṡaveṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
rama ž, F
9,
aclaſsis, ſuknîa, katera nei od
rame doli ẛaſhita;
bajulare, na
rami noſſiti;
brachiale, rame zhednoſt;
brachium, rama, roka, narozhei;
exertare, odkriti
rame, odgarniti, reṡodeti;
humerus, -ri, rama;
lacertosus, -a, -um, v'ramah mozhán, ják;
lacertus, -ti, tá ribiza, ali ṡhylnate kite po ṡhivotu: tudi
rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau;
scoptula operta, rame, ali plèzh platiṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
roka ž, F
104,
ambidenter, livizhar, kateri s'obéma
rokama glyh déla;
ansatus, -a, -um, kateri obadvei
roki v'ſtrán poſtavi;
armilla, -ae, ſnaga ma
rokah;
autographum, laſtne
rokè piſmu;
capeſsere, capescere, priemati,
k'rokam vṡèti;
depositor, kateri
s'rók dá;
expansio manibus, s'reſpètimi
rokami;
manus, -us, roka;
metacarpium, tá hribiz na
roki;
praestò, per
rokah, pred
rokami biti;
stipulata manu, kir eden enimu
v'roke ſeṡhe, inu oblubi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.