slama -e ž 1. slama: slama im. ed., inu ogin nezh dobriga vukupaj ne ſturita ǀ vzherai my nej ſmo druſiga v'rokah imeli ſemuzh blatu, inu ſlamo tož. ed., is katerimi ſmò mogli zegelle dellat ǀ ta Gospud ſam gre po ſlamo tož. ed., ter ym poſtelo poſtele ǀ v'Iaslyh na slami mest. ed. leshij ǀ leshy na goleh shaganzah, ali na slami mest. ed. 2. slamica, tj. posušeno steblo žita: nad vodo plava, kakor ena ſlama im. ed. ǀ de bi nebeſſa pergamen, morje tinta, vſe slame im. mn. pereſſa, vſe ſvejsde Piſſary ratali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.