Ali je prav sončev mrk/sončni mrk in zakaj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Zanima me, ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Včerajšnje rdeče večerno nebo me je pripeljalo do razmišljanja o Sončnem vzhodu in zahodu. Vsaj tako ponavadi opisujemo ciklični dogodek, ko Sonce navidezno izgine pod horizontom ali se pojavi iznad njega. Vendar ob tem ne gre za Sončni zahod/vzhod, ker s tema dvema besedama opisujemo le določeno smer neba. Pravilneje je torej reči, da je sonce zašlo in vzšlo. SSKJ sicer vsebuje besedi zaiti in vziti (v obeh primerih gre za dovršni glagol), vendar kako iz tega izpeljemo samostalnik? Torej, ali je zapis takšnega stavka pravilen:
Včerajšnji sončni vzid je bil lep, a zaid je bil še lepši.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
V literaturi sem zasledila različno rabo pisanja začetnice kraja: Goriška Brda (nekateri avtorji pišejo besedo Brda z veliko, drugi z malo začetnico) in me zanima kaj je prav. Poleg tega sem zaznala, da nekateri pišejo sončev žarek, drugi sončni žarek in celo v nekaterih primerih Sončev z veliko začetnico. Kaj je torej pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Zanima me izvor in izgovorjava besede solnce.
Vem, da je to starinska oblika besede sonce. Zanima pa me kdaj se je pojavila oziroma opustila. Kar se izgovora tiče pa sem to vedno bral z glasom l, vendar sem se pred kratkim vprašal, če se morda ni izgovarjalo z u, kot sounce. To bi mi bilo tudi smiselno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Zanima me izvor in pomen priimkov Mesec in Šemrov. Prvi je pogost v hribih nad Vrhniko (Zaplana, Rovte, na Vrhniki, v Poljanski dolini, Kranj, Ljubljana) pa tudi v Zagrebu in okolici, kjer je ok. 300 oseb s tem priimkom. Za drugega smo odkrili, da se je v 17. stol. (prvi zapis ok. 1640, kmet na Medvedjem Brdu/Logatec) pisal Schamerl (a s preglasom), tudi Schemerl, a šele kasneje Schemr(o)u in Šemrov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Zanima me kako je mišljena beseda bit/Bit pri pesmi z naslovom Bit izvajalca Zmelkoow. Nekje je napisana beseda z veliko nekje pa z malo začetnico. Očitno pa je, da celo pesem govori o isti stvari in jo nagovarja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Zanima me, ali je sploh pravilno rabiti zvezo občutljiv na in v kakšnih primerih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Zanima me, ali je pravilno, da pri odgovorih na vprašanje ni zapisanega končnega ločila, čeprav so odgovori zapisani v obliki povedi. Takšne primere sem zasledila v številnih televizijskih kvizih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Zanimive se mi zdijo pomanjševalnice samostalnikov srednjega spola, ki v pomanjševalni obliki postanejo samostalniki moškega spola. Primeri:
jabolček (jabolko) jajček (jajce) drevešček (drevo)
Kako in zakaj je prišlo do tega zanimivega pojava?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Ali lahko uporabimo edninski samostalnik mleko tudi v množini? Dojenček pije nadaljevalna mleka namesto dojenček pije različne vrste nadaljevalnega mleka. Je beseda zveza nadaljevalno mleko sploh sprejemljiva? Ali mora pred namesto stati vejica? Prebrala sem tudi tale odgovor o znanju https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2624/uporaba-samostalnika-znanje-v-množini
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Pri pisanju besedila za nalogo, ki ga poleg mene sestavlja še nekaj drugih študentov, smo naleteli na različna mnenja glede uporabe besede ozaveščanje ali osveščanje. Ugotovili smo, da nedovršna oblika besede ozavestiti sploh ne obstaja, medtem ko poleg osvestiti obstaja tudi osveščati. Po drugi strani pa smo naleteli na vire, ki navajajo, da slovenski pravopis odsvetuje uporabo besede osveščati in predlaga dvojnico ozaveščati (npr. kulturnoosveščati -> ozaveščati).
Problemu smo se želeli izogniti s tem, da bomo uporabljali besedno zvezo ozavestiti javnost, kot samostalnik pa osveščenost, vendar se meni zdi primernejša ozaveščenost, predvsem zaradi pripombe mojih domačih, da prva mogoče celo izhaja iz hrvaške besede svijest.
Prosim vas za pomoč pri tem problemu, saj želimo biti v našem izdelku slovnično korektni. Gre za ozaveščenost javnosti glede ravnanja z odpadki in najprej smo pisali v smislu ozaveščanjejavnosti je nujno in podobno. Nam lahko svetujete, kako naj se najbolje izražamo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Se astrološka znamenja v horoskopih piše z malo ali veliko začetnico? Na internetu najdem obe varianti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Ogorčen sem, da imamo v SSKJ dve besedi, ki opisujeta fizikalni proces prehoda iz trdnega v tekoče stanje zaradi povišane temperature (ali tlaka), in sicer taliti in topiti. To sta, gledano s kemijskega vidika, dva popolnoma različna fizikalna procesa.
<http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=topiti*>
<http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=taliti*>
Sneg, ki je trdna oblika odličnega polarnega topila – vode, se ne bo nikoli stopil ampak stalil. Podobno velja za mast in vosek. Kadar jemo čokolado, se ta v ustih zaradi povišane temperature glede na okolico tali, prav tako pa se v slini, ki je v tem primeru topilo, topi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Zanima me, kakšna je razlika med pridevnikoma pomladni in spomladanski. Kdaj uporabljati katerega? Recimo v primeru: pomladni ali spomladanski del prvenstva.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Sončev mrk, Lunin mrk, Saturnovi naravni sateliti, Sončeve pege, Jupitrove lune itd.
Kot vidite, so v rabi večinoma svojilni pridevniki, kar se tiče nebesnih teles, kar potrjuje tudi velika začetnica pri pridevnikih.
Sprva sem mislil, da so to vrstni pridevniki, ampak mi velika začetnica ni šla v iz glave, nato pa sem le dojel, da gre za svojilne.
Kako to, da so svojilni pridevniki pri nebesnih telesih bolj prisotni v rabi kot pa vrstni pri tej tematiki (zemljepisna lastna imena)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Na eni od spletnih strani sem opazil članek z naslovom Učim se že deset let in še vedno ne govorim tekoče. Zanima me, ali bi lahko v tem primeru govorili o protivnem vezniku in in bi bilo torej poved bolje zapisati tako: Učim se že deset let, in še vedno ne govorim tekoče – kar je po pomenu enako povedi Učim se že deset let, vendar še vedno ne govorim tekoče.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Že dlje časa iščem splošne in obširnejše smernice glede pisanja tega samostalnika z veliko ali malo začetnico v pomenu planeta, na katerem živimo. V priročnikih na Franu sem našla v Pravopisu pri zapisu Zemlja kvalifikator »zvezdosl.« in v SSKJ oznako "v astronomiji". Tudi ePravopis je bolj skop glede tega.
Na splošno me zanima, kako je z veliko začetnico v besedilih, ki niso namenjena strogo strokovnemu bralstvu. Pravzaprav se sprašujem, ali ne bi bilo morda najbolj priporočljivo ta samostalnik vedno (tudi v vsakdanjih in poljudnih besedilih) zapisovati z veliko začetnico, če je mišljen naš planet. S tem bi se preprečila morebitna dvoumnost nekaterih povedi.
Naj navedem nekaj primerov:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Vprašanje se glasi, če je naslednja poved pravilna in ustrezna (kar zadeva rabo vez. kamor):
Preverit smo šli, kaj natanko je tam, kamor sonce nikoli ne posije.
Razum in občutek mi govorita, da je vez. kamor uporabljen napačno oziroma je pravilno tam, kjer sonce nikoli ne posije in tja, kamor sonce nikoli ne posije. Ne pa ... tam, kamor .... Ali pač?! In zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Prosim za razlago besede güjžina. To je poimenovanje gostilnice na Mestnem trgu v Ljubljani in predvidevam, da je to narečna beseda (prekmurščina) izhajajoča iz slovenske besede južina.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Zelo me zanima poimenovanje države Čile. Ali je tisto Čile ali tisti Čile? Ali je srednjega ali moškega spola? Meni v ušesu zveni Tisto Čile leži v Južni Ameriki.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Sklanjanje priimka Noč pri moških.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
V SP 310 piše, da pišemo vejico pred in, kadar in uvaja stavek, ki izraža posledico. Običajno se veznik in ne navaja kot veznik posledičnega priredja, zato sem pogosto negotova, ali naj pišem vejico ali ne. Prosim za pomoč v naslednjih primerih. Delo je bilo dobro organizirano in podjetje je uspešno poslovalo.Uči se in boš znal.
Kaj menite – ali je med stavkoma vezalno ali posledično razmerje? Ali mi lahko svetujete, kje si lahko preberem kaj več o stavčnih razmerjih? Brskam po Toporišičevi slovnici, SP, osnovnošolskih in srednješolskih učbenikih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Zanima me, zakaj imamo za nekatere pojave eno besedno zvezo, za druge podobne pa ne: noč – noči se dan – dani se mrak – mrači se oblak – oblači se sonce – sonce se kaže. Zakaj ne sončí se?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.