bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bolj1 (bul, bujl, bojl) primernik prislova1.1 pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj
1.2 prislove; SODOBNA USTREZNICA: bolj
2. primrk. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolj
3. primrk. izraža sorazmernost dejanja, stanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
FREKVENCA: 44 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
cilj -a (cil, cilj) samostalnik moškega spola1. kar se hoče doseči s prizadevanjem, usmerjenim k uresničitvi česa; SODOBNA USTREZNICA: cilj, smoter
2. določena najvišja ali najnižja stopnja, meja česa; SODOBNA USTREZNICA: omejitev
2.1 kar kaj opredeljuje, omejuje; SODOBNA USTREZNICA: okvir
2.2 črta, ki ločuje, razmejuje ozemlja; SODOBNA USTREZNICA: meja
3. prenehanje česa; SODOBNA USTREZNICA: konec
4. predmet ali oseba, v katero se strelja; SODOBNA USTREZNICA: tarča
FREKVENCA: 69 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
doprinašavec -vca (dopernašavec) samostalnik moškega spola česa kdor dela, deluje, da se kaj izvrši, uresniči; SODOBNA USTREZNICA: izvrševalec, uresničevalec
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ferahtati -am (ferahtati, farahtati) nedovršni glagol1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati
1.1 kdo; kogatož. kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotiti, zasramovati
1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
knof1 m, F
4,
internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei voṡly, ali
knoffy, ſréda v'mei knoffiki;
nodix, kateri
knoffe déla;
obstragulum, -li, tá
knof na hlazhah;
sagaria, -ae, kupzhia, barantia s'ſuknîami, ali ſraizami, ali s'gvanti ṡa voiṡzhake, ali takeſhnih gvantou, kakerſhne ſo nékadai Rimṡki ratni goſpudje s'ardezhim
knoffy noſſili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
knofek m, F
6,
articulus, tudi
knoffiki na enim pezlu;
centinodia, trava na pootih
s'knoffiki;
enodis herba, ṡeliṡzhe pres
knoffikou, ali pres koléniz;
internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei voṡly, ali knoffy, ſréda v'mei
knoffiki;
nodulus, -li, voṡlizh,
knoffik, garzhiza;
ungvis rosae, tá beili
knoffik na platelzih gartroṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pepelnica [pepeu̯níca
]
samostalnik ženskega spolapepelnica, tj. sreda po pustnem torku
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pepełníčən, -čna, adj. pepelnȋčna sreda, der Aschermittwoch; pepelnični teden, die zum Aschermittwoch gehörige Woche, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
posredi gl. po, sreda ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
srẹ́da, f. 1) die Mitte; v sredi stati, v sredo stopiti; od konca do srede; po sredi razsekati, mitten entzweihauen; črez sredo prelomiti, mitten entzweibrechen; — der Mittelpunkt, Cig.; v sredo zadeti, ins Centrum treffen; v sredi, v zlati skledi = golden ist die Mittelstraße, Cig., Nov.; — 2) das Mittel, Krelj, Trub.; s. in pot, das Mittel und die Art und Weise, C.; — 3) srẹ̑da, die Mittwoche; sredpostna s., die Mittfasten.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sreda1 [srẹ́da]
samostalnik ženskega spolasredina, sreda
PRIMERJAJ: sreda2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sreda2 [srẹ̑da]
samostalnik ženskega spolasreda, tj. tretji dan v tednu
PRIMERJAJ: sreda1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sreda1 ž, F
10,
diameter, vel diametrus, ena v'glyh ravna zherka, katera grè glih zhes
ſrédo ene okrogle rizhy;
diaphragma, -tis, en ẛaboi na
ſrédi ene hiſhe de dvei kamri déla;
in centro terrae, v'ſrédi te ẛemlè;
insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na
ſrédi vodè;
interequitare, v'meis jéṡditi, na
ſrédi jéṡditi;
internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei voṡly, ali knoffy,
ſréda v'mei knoffiki;
meditullium, -lÿ, ene ſleiherne rizhy
ſreida;
medium, -ÿ, tú ſrednîe, ſreidoſt,
ſréda;
stamina, te poſſodize
v'ſreidi te roṡhe;
umbilicus, -ci, popik, ene ſléherne rizhy
ſreida, tú ſpreidnîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sreda2 ž, F
2,
dies Mercurÿ, ſréda;
mercurius dies, ſréda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sreda2 -e ž sreda:
tu deteze v' ſrejdo tož. ed., inu petek nej hotel ſiſati, ampak taiſta dua dny skuſi dar Svetiga Duha ſe je poſtil (III, 436) ǀ vſako ſrejdo tož. ed., inu petek ſe je poſtil … sakaj taiſta dua dny nej hotel ſiſati (III, 595)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sreda -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sreda -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
srednje sam., F
3,
medium, -ÿ, tú
ſrédnîe, ſreidoſt, ſréda;
modiolus, -li, tú
ſreidnîe v'kolleſſi, tú peiſtu;
umbo, -onis, tú
ſreidnîe v'eni tarzhi, ali ṡhziti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sredost ž, F
2,
centrum, ſrédúſt ene rizhy, ena gerzha v'lejſſi, ali ṡhila v'kameni;
medium, -ÿ, tú ſrédnîe,
ſreidoſt, ſréda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sréjda tudi sréda -e ž 1. sreda, tretji dan v tednu: Dies Mercurii Szrejda KMS 1780, A8; Szrejda Szereda KM 1790, 94; Szrêda, 15. mihalscsek AI 1875, kaz. br. 1 2. sredina, srednji del: I dujh moj polo'zim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Ovo jaſz váſz posilam, liki ovczé na ſzrejdo med vuké KŠ 1771, 32; On pa prejk po ſzrejdi nyih idoucsi KŠ 1771, 177; kak bi tam dicso, Na ſzrejdi med Angyelmi KŠ 1754, 262; liki decza krotki na ſzrejdi med vami KŠ 1771, 616; Vſzak dén ſzam na ſzrejdi med nyimi BKM 1789, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
v'sredi gl. sreda, v predl. ♦ P: 1 (DC 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vozel m, F
2,
enodis, et hoc enode, pres
voṡla, gladku;
internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei
voṡly, ali knoffy, ſréda v'mei knoffiki;
prim. vozal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vȓkəłnica, f. = sredpostna sreda, (ker na ta dan vrklo vpikavajo v zemljo), Trst. (Glas.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vsredi gl. sreda, v predl. ♦ P: 7 (TP 1575, DPa 1576, TT 1577, DC 1579, DBu 1580, TT 1581-82, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.