ántipoezíja -e ž (ȃ-ȋ) poezija, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem poezije: Poezija postaja antipoezija, ki prebira svet v vsej svoji najbolj surovi plati E (↑)anti... + (↑)poezíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
breakdance1 -cea cit. [brêjgdêns] in brêjkdêns -a m (ȇ-ȇ) živahen akrobatski ples, po izvoru iz Severne Amerike: Po izkušnji standardnih plesov, folklore in breakdancea v rodnih Trbovljah se je med študijem na fakulteti za šport leta 1986 pridružil pri nas tedaj edini profesionalni sodobnoplesni skupini | V oddaji, kjer odkrivajo talente, je 72-letni dedek odskakal impresivni brejkdens in navdušil svet E ← agl. breakdance iz break 'lomiti' + dance 'ples'breakdance2 -- v prid. rabi
brejkdenserski: breakdance plesalec; Že več kot tri leta delujejo kot registrirana breakdance skupina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
brezjêdrski -a -o prid. (ē) 1. ki je brez jedrskega, atomskega orožja: brezjedrski svet; Nova brezjedrska usmeritev je v ZDA že sprožila precej glasne kritike 2. ki ne uporablja jedrske energije: Zagotoviti je treba brezogljično in brezjedrsko energetsko politiko za 21. stoletje E iz brez jêdrskega (oróžja in energije)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bušízem -zma in bushizem -zma cit. [bušízəm] m (ī) 1. ekspr. beseda ali besedna zveza, značilna za ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega, navadno nesmiselna ali neumna: Če bi se Bush z vsakim bušizmom postaral za sekundo, bi bil zdaj že starejši od ameriške neodvisnosti 2. politika ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega: Od druge svetovne vojne, sploh pa zadnjih deset let zahodne globalizacije planeta z vrhuncem v bušizmu, ki se očitno nadaljuje v obamaizem, se je svet zelo spremenil E po ameriškem predsedniku Georgeu Walkerju Bushu (1946–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
devetlétkar -ja m, člov. (ẹ̑) učenec devetletne osnovne šole: prvi devetletkarji; Nov koncept tekmovanj za devetletkarje bo potrdil strokovni svet za splošno izobraževanje E ↑devetlétka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
donácijaSSKJ -e ž (á) 1. kar se podari ustanovi ali posamezniku z namenom omogočiti, pospešiti kako neprofitno, človekoljubno dejavnost: donacija slik galeriji; donacija v višini sto evrov; Donacija predstavlja približno petino cene za nakup dializatorja 2. darovanje telesnega organa ali spolnih celic; doniranje (2): Zakon določa, koliko otrok sme največ priti na svet s celicami ene darovalke, ne omejuje torej števila samih donacij jajčnih celic, temveč število otrok – več kot šest naj jih ne bi bilo E ← lat. dōnātiō iz ↑donírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
držávnosvétniški -a -o prid. (á-ẹ̑) ki se nanaša na državne svetnike ali državni svet: državnosvetniška komisija; Na tokratnih predsedniških, lokalnih in še državnosvetniških volitvah bo izvoljenih več kot 11.500 novih oblastnikov E iz držávni svétnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
évrolíga -e ž (ẹ̑-í) športno tekmovanje, na katerem sodelujejo košarkarska moštva iz evropskih držav: finalni turnir evrolige; redni del evrolige; Recept je torej v vrnitvi v realni svet in spoznanju, da je večina med njimi še pred tedni sanjala, kako bo nekoč igrala v evroligi E ↑évro… + (↑)líga
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
evrópocentrízem -zma m (ọ̑-ī) pretirano poudarjanje Evrope kot središča vsega svetovnega dogajanja; evrocentrizem: Srečanje z drugimi kulturami nas sooči z lastno nepomembnostjo in evropocentrizmom kot edinim zveličavnim pogledom na svet E Evrópa + (↑)centrízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
glamúr -ja in glamour -ja cit. [glamúr] m (ȗ) razkošje, eleganca, lepota, zlasti na področju mode, oblikovanja, popularne kulture, ki vzbuja pozornost, občudovanje: filmski glamur; kanček glamurja; svet glamurja; Na filmskem festivalu poskušajo na svoje rdeče preproge zvabiti čim več glamurja in znanih obrazov E ← frc. glamour ← agl. glamour 'slepilo, čar, zapeljiva lepota' ← škot. agl. gramarye 'čarovnija, urok' ← agl. grammar 'slovnica', v srednjem veku tudi 'vsakršna učenost, posebej okultna'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
globálenSSKJ -lna -o prid. (ȃ) globálna vás -e -í ž (ȃ, ȃ ȋ)
ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; svetovna vas: Svet je postal globalna vas
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
globalizácija -e ž (á) proces, v katerem se svet spreminja, povezuje v gospodarsko in informacijsko enovito celoto; globalizem: nasprotnik globalizacije; proces globalizacije; vpliv globalizacije; Celoten svet je zajela globalizacija, kar pomeni, da se pretok blaga in storitev širi brez posebnih notranjih ovir v vse svetovne države E ← agl. globalisation iz ↑globalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
globalízem -zma m (ī) proces, v katerem se svet spreminja, povezuje v gospodarsko in informacijsko enovito celoto; globalizacija: neoliberalni globalizem; nasprotnik globalizma; Globalizem je že in bo še izraziteje temeljna značilnost ekonomije, politike in tudi kulture E ← agl. globalism iz (↑)globálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
grebátorski -a -o prid. (ȃ) ekspr. ki se nanaša na grebatorje ali grebatorstvo: grebatorski manever; grebatorske sposobnosti; Sprašujem se, ali naj vstopim v ta pokvarjen, grebatorski in spolitiziran svet E ↑grebátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
halloween -a cit. [hêlou̯in] m (ȇ) noč med 31. oktobrom in 1. novembrom, ko se zlasti otroci, mladi oblečejo v kostume, navadno čarovniške, in v izdolbene, izrezljane buče vstavljajo sveče; noč čarovnic: Na prvi leseni stopnici in na vrhu lesene ograje stopnišča sta na halloween ali noč čarovnic že čakali votli in mrtvaško izrezljani buči E ← škot. agl. Halloween, skrajšano iz Allhallow-even 'večer vseh svetnikov' iz all 'vsi' + stagl. hallow 'svet' + even(ing) 'večer'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kafeteríja -e ž (ȋ) gostinski lokal, kjer se streže s pijačami in slaščicami; kavarnaSSKJ, kafič: V svetovnih metropolah gre za posebna pravila, nečloveški tempo, svet butikov in kafeterij, hotelov in parkirnih hiš E ← it. caffetteria iz caffè 'kava'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
katehumenát -a m (ȃ) rel. uvajanje odraslih v svet (krščanske) vere in priprava na prejem krsta, obhajila in birme: Škofje podeljujejo zakramente uvajanja katehumenom, to je odraslim, ki so se prej v katehumenatu pripravljali na prejem zakramentov E ← nlat. catechumenatus iz (↑)katehúmen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kurikulárni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi s kurikulom: kurikularni svet; kurikularna komisija; kurikularna prenova; Vzgoja za zdravje je v prenovljeno osnovnošolsko izobraževanje vključena kot medpredmetno kurikularno področje E ← agl. curricular, nem. curricular iz ↑kuríkul
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
mačístični -a -o prid. (í) ki je v zvezi z mačisti ali mačizmom: mačistični svet; mačistična družba; mačistična podoba; Ne obotavlja se pripovedovati o težkem otroštvu v dušečem družinskem okolju s pobožno materjo in mačističnim očetom E ↑mačíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
métroseksuálec -lca m, člov. (ẹ̑-ȃ) moški, navadno mlajši, ki posveča veliko pozornosti svojemu videzu, nakupovanju, modi: Označili so ga za metroseksualca, moškega nove dobe, ki obožuje modo, kozmetiko in sploh vse, kar je doslej spadalo pretežno v ženski svet E (↑)metro(politánski) + (↑)(homo)seksuálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nadgradítiSSKJ -ím dov. (ī í) rač. 1. zamenjati ali dopolniti dele kakega sistema z novejšimi, zmogljivejšimi: nadgraditi cestninski sistem; nadgraditi sistem umetnega zasneževanja; nadgraditi z novo tehnologijo; Občina razmišlja, da bi sistem daljinskega ogrevanja z biomaso nadgradila s proizvodnjo električne energije 2. zamenjati dele programske ali strojne opreme z novejšo, zmogljivejšo: nadgraditi spletno stran; Evropski telekomunikacijski svet je za zaščito pred škodljivimi internetnimi vsebinami nadgradil program za varnejšo rabo interneta E (↑)gradíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
néoimperialízem -zma [neoimperijalizəm] m (ẹ̑-ī) težnja po novi ekonomski in politični delitvi sveta po drugi svetovni vojni: Svet je zaradi ameriškega unipolarnega neoimperializma postal bolj nevaren in še bolj razdeljen, ZDA pa manj varne in bolj ranljive kot kdaj prej E ← nem. Neoimperialismus, agl. neo-imperialism iz (↑)neo… + (↑)imperialízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
néoliberalístični -a -o prid. (ẹ̑-í) ki je v zvezi z neoliberalizmom: neoliberalistični pogled na svet; neoliberalistična ideologija; neoliberalistična ekonomska politika; Želimo opozoriti na aktualno problematiko degradiranega položaja umetnosti in gledališča v neoliberalistični družbi E iz néoliberalíst k ↑néoliberalízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
neopunk -a cit. [néopánk] m (ẹ̑-ȃ) zvrst zabavne glasbe ob koncu 20. stoletja, ki združuje prvine panka in pop glasbe: S tretjo ploščo so postali ena najpomembnejših glasbenih skupin, ki je vodila k razcvetu neopunka v prvi polovici devetdesetih let, komaj polnoletne mulce pa je ponesla v svet slavnih milijonarjev E ← agl. neo-punk iz (↑)neo… + (↑)punk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
new age1 -- -gea cit. [njú êjdž-] m (ȗ, ȇ) 1. duhovno gibanje ob koncu 20. stoletja, za katero je značilno zanimanje za alternativne duhovne in filozofske ideje; nova doba: Zahodni svet je preplavil new age, pozitivno mišljenje, prenovljena vera v boga 2. ambientalna, razpoloženjska glasba, ki uporablja zvoke iz narave, navadno kot pripomoček za meditacijo: New age je moj najljubši glasbeni žanr E ← agl. New Age, dobesedno 'nova doba'new age2 -- -- v prid. rabi
newagevski, novodobski: new age ideologija; new age kultura; Prav v Indiji je najbolj prisotno new age prepričanje, da je religija le sredstvo, ki pripelje do boga
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
odklópljenSSKJ -a -o prid. (ọ̑) pog. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega; odbit, odštekan: odklopljen svet; Rad oblečem kaj nenavadnega, odklopljenega E ↑odklopíti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ozemljítiSSKJ -ím dov. (ī í) ekspr. 1. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljiti (2): V ljudski pesmi, kjer je svet mnogo manj zapleten, izvoren, povezan z rojevanjem in minevanjem, najdeta pesnika elemente, ki njuno poezijo ozemljijo 2. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljiti (3): Optimistično dekle potrebuje nekoga, ki jo zna ozemljiti in ji nuditi oporo – pogosto je starejši, resnejši in bolj izkušen od nje E iz zemljíti iz (↑)zêmlja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
paparác -a in paparáco -a in paparazzo -a cit. [paparáco] m, člov. (ȃ) fotograf, usmerjen na škandalozne, senzacionalne posnetke iz zasebnega življenja javnih in slavnih osebnosti: italijanski paparaci; O pikantnih zgodbicah, opremljenih s fotografijami znanega paparaca, se je v času kislih kumaric razpisal ves svet E ← agl., nem., it. paparazzo po liku fotografa Paparazza iz filma Federica Fellinija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pòpkultúra -e in pòp kultúra -- -e ž (ȍ-ȗ) kultura v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo je vsakdanji predmetni svet: ameriška popkultura; sodobna popkultura; Vse številnejši ljubitelji japonske popkulture v Sloveniji pripravljajo novoletno zabavo, ki bo največja zabava v japonskem slogu v Sloveniji E ← agl. pop culture iz ↑pòp1 + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pòpzvézdnica -e in pòp zvézdnica -- -e ž, člov. (ȍ-ẹ̑) zelo slavna glasbenica na področju pop glasbe: V novi komični drami, v kateri se meša svet brezmilostnih fotografov, instantnih igralcev iz žajfnic in popzvezdnic, izstopajo zbadljivi, humorni dialogi in odlična izbira igralske zasedbe E ↑pòpzvézdnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
próaktíven -vna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki deluje, ravna spodbudno in odgovorno glede na razpoložljive možnosti: proaktivni tuji kapital; proaktivna metoda; proaktivno delovanje; Nove poslovne strategije ni mogoče izpeljati, če direktor ni proaktiven E ← agl. proactive iz (↑)pró... + (↑)aktívenpróaktívno prisl. (ọ̑-ȋ)
proaktivno usmerjena dejavnost; Svet delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu proaktivno deluje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
raztréščenost -i ž (ẹ̑) ekspr. stanje velikega notranjega nemira, neurejenosti, nezbranosti: Ta svet je poln detajlov, epizod, gest in premikov, ki pa kljub vsemu v tej svoji raztreščenosti delujejo koherentno – in povezuje jih ravno na odru ustvarjena iluzija življenja E (↑)raztréščiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
sévernoatlántski -a -o prid. (ẹ̄-ȃ) 1. ki se nanaša na severni Atlantik: severnoatlantski otok; Sladka voda redči severnoatlantski tok, voda ni več tako gosta in zato ostaja na površju 2. ki se nanaša na Severnoatlantsko zvezo (NATO): severnoatlantski svet; severnoatlantsko zavezništvo; Smiselno moramo uveljaviti načela kriznega upravljanja, ki so jih razvile članice severnoatlantskih integracij E iz séverni Atlántik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
sprejémec -mca m, živ. (ẹ̑) pog. sprejemni izpit: Zelo strah me je bilo, da ne bom naredila sprejemca, ko pa sem ga, se mi je odprl svet E univerbizirano iz sprejémni izpít
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
svetôvniSSKJ -a -o prid. (ō) svetôvna glásba -e -e ž (ō, ȃ)
glasba, ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe: Do zdaj je sodeloval že pri več kot 30 projektih avtorske glasbe različnih stilov jazza in svetovne glasbe
svetôvna vás -e -í ž (ō, ȃ ȋ) ekspr.
ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; globalna vas: Živimo v svetovni vasi, v svetovnem gospodarstvu, tudi izobrazba postaja mednarodna, študentje so zelo mobilni, med seboj se merijo najboljši z različnih koncev sveta
svetôvni splèt -ega spléta m (ō, ȅ ẹ́)
svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), medomrežje (2), splet: uporabniki svetovnega spleta; Med športnim prenosom se lahko prek svetovnega spleta povežemo z navijači nasprotnega tabora in izmenjujemo mnenja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
šôvbíznis -a in show business -- -a cit. [šôu̯ bíznis] m (ȏ-ȋ) pog. dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja izdelke za množično zabavo, zlasti filmske, glasbene, televizijske; industrija zabave, zabavna industrija, zabavništvo: svet šovbiznisa; zvezde šovbiznisa; Šovbiznis je realnost rekonstruiral v zelo klišejsko realnost, tako da mase ljudi, prilepljene pred TV-sprejemnike, verjamejo v kliše, ne v resnično življenje E ← agl. show business iz ↑šôv in (↑)biznis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
tósvétni -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki je v zvezi z zemeljsko stvarnostjo in ne s posmrtnim življenjem: Ni samo tosvetna in posvetna slava tista, ki neti zavist E (↑)tá + (↑)svét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
validácija -e ž (á) potrjevanje ali dokazovanje skladnosti česa z obstoječimi standardi, zahtevami: validacija modela; validacija vrednostne kartice; postopek validacije; Temeljno načelo validacije je priznavanje dejstva, da bolniki z demenco ne morejo spremeniti svojega pogleda na svet E ← agl. validation, nem. Validation k ↑validírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vèčkultúrnost -i ž (ȅ-ȗ) 1. lastnost, značilnost večkulturnega; multikulturalnost (1), multikulturnost (1): večkulturnost evropske družbe; Prepričani smo, da je večkulturnost ena od pomembnih vrednot, ki nam omogoča drugačen, bolj odprt pogled na svet 2. soobstajanje več kultur različnih skupnosti na določenem ozemlju; multikulturalnost (2), multikulturnost (2): Z vključitvijo Slovenije v EU so se apetiti staršev in dijakov po boljšem znanju tujih jezikov in vpogledu v večkulturnost povečali E ↑vèčkultúrni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vélikosŕbstvo -a s (ẹ̑-ȓ) politično gibanje za povečanje ozemlja Srbije: ideje velikosrbstva; obujanje velikosrbstva; upiranje velikosrbstvu; V Haag prihaja balkanski krvnik številka ena, surovi politični ideolog in izvrševalec norega načrta o veliki Srbiji, pesnik in psihiater, ki je svet šokiral s svojo brezobzirnostjo in velikosrbstvom E iz vélikosŕb iz (↑)veliko...1 + Sŕb
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vídeoígra -e in vídeo ígra -- -e ž (ȋ-ȋ) igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; računalniška igrica, videoigrica: igranje videoiger; V samoti bi se lahko še bolj zatopil v svoj svet knjig, ki so nanj kljub visoki kakovosti očitno delovale kakor na koga drugega nasilne videoigre E ↑vídeo... + (↑)ígra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
virtuálenSSKJ -lna -o prid. (ȃ) ki je, deluje, poteka v računalniškem okolju ali na internetu in posnema resničnost: virtualni sprehod po muzeju; virtualni svet; virtualna pisarna; virtualno življenje; Njegov grob bo v celoti virtualen, kar pomeni, da ga bodo hodili ob prvem novembru in rojstnem dnevu obiskovat na internet E ← agl. virtual ← srlat. virtuālis 'mogoč' iz lat. virtus 'vrlina, krepost, junaštvo'virtuálna reálnost -e -i ž (ȃ, ȃ)
posnemanje stvarnega okolja z računalniškimi napravami; navidezna resničnost, virtualna resničnost: svet virtualne realnosti; Večina živi na asfaltnih poljih mest in raztegujočih se predmestij in v virtualnih realnostih interneta išče zabavo, zaslužek, znanje in sočloveka
virtuálna resníčnost -e -i ž (ȃ, ī)
posnemanje stvarnega okolja z računalniškimi napravami; navidezna resničnost, virtualna realnost: ustvarjanje virtualne resničnosti; Cilj virtualne resničnosti je preslepiti naše čute, da imajo pred seboj realnost, čeprav je nimajo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vrtíčkarstvoSSKJ -a s (ȋ) ekspr. opravljanje dela brez sodelovanja z drugimi in brez širšega pogleda na problematiko: Ključna ovira slovenskega preboja v svet je klasično vrtičkarstvo, brez posluha za skupno nastopanje navzven E (↑)vrtíčkar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zgróžati -am nedov. (ọ́) vzbujati, povzročati grozo: Strašna, neukrotljiva sila človeka zgroža in ogroža, vdira v njegov svet kot zli in uničujoči kaos E (↑)zgrozíti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.