Tiskanje

Amerika -e ž zemljepisno lastno ime Amerika: leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America im. ed., inu ta zheterti je Europa. Aſia, Affrica, America im. ed. ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio (V, 496) ǀ Sim ſe bil ſauſel, kadar ſim bral, de v' Ameriki mest. ed. shene okuli urata, inu rok na mejſti koraud, inu slateh keten kazhe savite noſſio (II, 32) Celina Amêrika je pri Janezu Svetokriškem imenovana tudi → Indije in → Novi svet.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

antikrist -a m antikrist: Antechriſt im. ed. bo vſe shaze tiga ſveta nashal (II, 409 s.) ǀ ta hudizhau Antechriſt im. ed., inu njegovi tovarshi bodò veliku ludij ſapelali (V, 2) ǀ ob zhaſſu tiga Antichriſta rod. ed. (IV, 3) ← srlat. Antichristus ← gr. Αντιχρίστος ‛kdor taji, da je Jezus mesija in da je telesno prišel na svet kot odrešenik’ (SP 1 Jn 1,18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Atlantes m osebno lastno ime Atlant: kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni, kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi s'brona, noge s'kamènia, rame kakor Atlantes im. ed., roke kakor Herkules (I/1, 134) Atlánt, gr. Ἄτλας, bajeslovni velikan, ki na svojih plečih nosi cel svet.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

dopadeoč -a prid. všečen: Sturite de vash poſt bode ſvet, inu Bogu dopadeozh im. ed. m ǀ nemorimo obeniga dobriga della Bogu dopadeozhiga rod. ed. ž, doperneſti Različica dopadeoč se v korpusu pojavi le štirikrat, pogosteje se uporablja → dopadeč.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

doprinašati -am nedov. 1. opravljati, delati, vršiti, izvrševati: karsheniki ſo dolshni dobra della dopernashat nedol. ǀ Bug vſiga mogozhni je Slednimu dal enu gvishnu, inu lastnu mejstu na ſvejtu, kir morio prebivat, inu njeh opravilu dopernashat nedol. ǀ ludje nej ſo hoteli dobra djajna doparnashat nedol. ǀ morimo nar poprej ſe greha varvat, potle dobra djania doparnaſhat nedol. ǀ bomo sazheli ſvet ſad dobrih dell doparnaſſat nedol. ǀ kir tajſtoh volo dopernashash 2. ed., kakor tvoih nerbulshih priatelou ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash +2. ed. ampak sauzh te hudobnoſti ǀ G. Bug pak tulikajn vgmera ſvojo miloſt, de zhuda velike dopernasha 3. ed. ǀ shlushi hudizhu v' tem kir njega volo doparnaſha 3. ed., inu greshna della doparnasha 3. ed. ǀ S. djania nedoparnasha +3. ed. ǀ v' tej vishi zhaſſ dopernashamo 1. mn. ǀ v'teshke velike grehe nedopernashamo +1. mn. ǀ dobra della doparnashamo 1. mn. ǀ nespodobne rezhy eni noſſezhi sheni dopernashate 2. mn. ǀ koku vaſh andverh dopernashate 2. mn. ǀ druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio 3. mn. ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo 3. mn. ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo +3. mn. ǀ prangaimo, inu lushte tiga meſſa dopernashajmo vel. 1. mn. ǀ Doparnashaite vel. 2. mn. ſad dobriga djania, de eno dobro ſmert bote ſturili ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal del. ed. m ǀ de bi zhudeſsa, inu mirakelne doparnashal del. ed. m ǀ garda ſi ratala, kakor hudizh zhegar volo ſi vſelej dopernashala del. ed. ž ǀ S. Paulus, inu S. Barnabas v'tej Meſti liſtris ſo velike zhuda, inu mirakelne dopernashala del. dv. m ǀ nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali del. mn. m ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali del. mn. m ǀ ſte pyli, kuartali, pleſsali, inu ſtu nespodobnih dell dopornashali del. mn. m 2. preživljati (čas): vſe prasnike s'goſtario, inu jegro doparnashate 2. mn. ǀ ta shlahtni zhaſs dopernaſsate 2. mn., s'pyanzhvajnom, s'pleſsom, s'igrajnom ǀ Se ie okuli klatil, po gaſſah, inu plazah poſtopal, Zhaſs nenuznu v'iegrah, na lovu, in s'hudem tovarshtvam dopernashal del. ed. m ǀ v'taki vishi je zhaſs doparnashal del. ed. m ǀ neuznu Zhaſs ſo dopernashale del. mn. ž V drugem pomenu je beseda kalk po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’ iz zu ‛k, do’ in bringen ‛nesti’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Frumencius -ija m osebno lastno ime Frumencij: Inu veliku kupzou je bilu, kateri en Svet leben ſò pellali, kakor je bil Sveti Frumentius im. ed. (IV, 403) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Kupzij S. Frumentia tož. ed. (II, 194) Sv. Fruméncij (pribl. 300–pribl. 360), misijonar in škof v Etiopiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Gvido m osebno lastno ime Gvido: S. Bernardus … njegou Gospud Ozha Teccelinus, inu njegovi bratje Bartholomæus, Andreas, Gvido im. ed. (III, 452) ǀ Inu veliku kupzou je bilu, kateri en Svet leben ſò pellali, kakor je bil Sveti Frumentius, Sveti Gvido im. ed. (IV, 403) 1. Gvído (11.–12. stol.), brat sv. Bernarda 2. Sv. Gvído (960–1046), opat v Pomposi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Indije -ij ž mn. zemljepisno lastno ime Amerika: kadar kuli shlishite od Columba, inu njegovih tovarshou, de kadar ſo bily ta pervikrat v' Jndie tož. mn. pershli ǀ En lep mirakel pishe Dominicus Marcheſius od miloſti Boshje, kateri v'Indiah ſe je bil sgudil. Je pridigval en dan S. Ludovicus Bertrandus v'tem meſti Tubara ǀ Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku … inu celli ſvejt, tudi ta novi v' Indiah mest. mn. Poimenovanje temelji na zmotnem Kolumbovem prepričanju, da je odkril zahodno pot do Indije; → Novi svet.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

kateri -a zaim. kateri: po beſsedah uniga, kateri im. ed. m je djal ǀ kakor uni vouk, katiri im. ed. m je vidil eniga krulaviga osla ǀ je teshku enimu piſsat katerj im. ed. m nihdar nej perya v'roki imel ǀ Nej mogozhe de bi edn ta S. myr imel, katiric im. ed. m Boshj sapuvidi ſe ſuper ſtavi ǀ kateribo im. ed. m+ ta S. kruh jejdil, inu tu s: Vinu pijl ǀ Od eniga drusiga pishe, keteri im. ed. m v'ſauroshtvi, inu v'boij je shivil ǀ poshle tozho, katera im. ed. ž vſe nijve, inu vinograde pobije ǀ ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira im. ed. ž je imela ſedem glau ǀ ſvoie grehe ne premisli, ampak na greh taiste gleda, katèra im. ed. ž je veliku nedolshnishi ǀ kakor vasha parua Mati Eua; katerà im. ed. ž, po tem kir en dober zhaſs je s'kazho govorila, gre prezej, yskat tu prepovedano drivu ǀ naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio, im. ed. s kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih ǀ beſſeda pride od tiga imena, Jubal, katiru im. ed. s imè hozhe rezhi odpuszhaine ǀ ta stari ſimeon, od kateriga rod. ed. m stoij piſsanu ǀ tu vezhnu fardamaine vniga Firshta, od katiriga rod. ed. m ſe bere v' shpegli teh Exempelnou ǀ Nezh bulshi nej bil Ceſar Heraclius od Kteriga rod. ed. m piſhe Baronius ǀ vej s' en naglauni greh, kitiriga rod. ed. m ſe nej spovedal ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku, is kairiga rod. ed. m vſe gnade boshje na semlo nam kapleio ǀ od ktateriga rod. ed. m pravi S. piſsmu ǀ pade v'eno teshko, negnusno boleſan, od katere rod. ed. ž obeden Arzat ga nemore rejshiti ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti ǀ ſlatkuſt, od katire rod. ed. ž David je djal ǀ letukaj je dobra pasha sa shivino, ketere rod. ed. ž veliku imamo ǀ pudejo v'ſvoje truplu, od katiriga rod. ed. s nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ ſe neboijsh G. Boga, katerimu daj. ed. m tulikajkrat ſi njemu nepokoren ǀ netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu daj. ed. m ſte prasnuvali ǀ S: Peter, katerjmu daj. ed. m je bil kluzhe Nebishke dal ǀ jeſt ſim en karshenik, katirimu daj. ed. m je prepovedanu yskati maszhovaine ǀ h'katerimu daj. ed. m ſte ner ble nagnene ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu daj. ed. m Nebeſsa ſe ſo bila odperla ǀ ſe bere per s. Matteuſhu od uniga s'boshijm shlakam vudarieniga, k'tererimu daj. ed. m je Christus djal ǀ k'tej Nebeſhki vezherij, h'kateri daj. ed. ž krajl Nebeshki ijh vabi ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei, katerimu daj. ed. s je imè Nazareth ǀ sa volo greha kateriga tož. ed. m ſi ti ſturil ǀ nemaraio sa shpot v'kateriga tož. ed. m tu presheshtvu ijh perpravi ǀ ſim bral od Philoſopha Anaxersa, katiriga tož. ed. m Saurashniki ſo bily vlovili ǀ shivi po sapuvidi, katero tož. ed. ž Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ nemaraio sa bolesan v'katero tož. ed. ž ijh pijanstvu, inu loteria perpravi ǀ pujdem ſam veno nesnano deshelo, nakatiro +tož. ed. ž nikuli nej ſim hotel mislit ǀ Perkasajne, kateru tož. ed. s je vidil S. Ioannes v'Resodiuejnu ǀ Kakor enu morie, v'Kateru tož. ed. s vſi studenici, inu potoKi tezheo ǀ Kmet jej kruh, inu pye vinu, katiru tož. ed. s s' ſvojo roko ſi perdella ǀ Ta nar zhudnishi je morjè koteru tož. ed. s obeden sgruntat nemore ǀ ta shegnani kelik je lisal v'katerem mest. ed. m ta S. Reshna krij je bila ǀ G: Boga shtimamo, inu lubimo, v'katerim mest. ed. m vſe kar nuzniga, inu dobriga imamo ǀ bi sazhel vprashat v' katirem mest. ed. m glaſſi je ſtrup ǀ Altar je shegnan, na katirim mest. ed. m Bug prebiua ǀ ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola, v' kateram mest. ed. m ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ vſame kelih vun v' keterem mest. ed. m ſe hranio ſveti ublati ǀ dusha, v'kateri mest. ed. ž strah Boshij ſe najde ǀ ſmert je ena nuzh, v'katiri mest. ed. ž per pokoju ty mertvi pozhivajo ǀ ena shula ù kitere mest. ed. ž vſi vuki ſe sapopadeio ǀ je vidil perpraulenu taistu mejstu v'katerem mest. ed. s je imel ohzet raunati s'to zhlovesko naturo ǀ otrok v' taistim trupli, v'katerim mest. ed. s je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ krajleustvu u'katerim mest. ed. s gospodari ta greh ǀ nam je perpravil ta s: kruh pod katerem or. ed. m stoij skritu tu S. Rus. T. ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem or. ed. m bom odperl urata Nebeska ǀ poshlushaite ta exempel, s' katirim or. ed. m tudi sklenem ǀ Ta je taisti Nebeſhki kruh, s'katerim or. ed. m Elias ſe je shpishal ǀ ruto s' katiro or. ed. ž Judy ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili ǀ arznio, s'Katero or. ed. ž naſs osdravij ǀ oroshje, s'katerem or. ed. s bote lahku premagali vaſhe skriune ſaurashnike ǀ ſe pelat po mory, po katirem or. ed. s she obeden ſi nei vpal ǀ oroshje, is katerom or. ed. s ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſta bila dua dreva, katera im. dv. m s' ſvojo shlahtnuſtio, inu urednoſtio ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala ǀ sadavit dua sholneria, katira tož. dv. m te try celle dny ſta bila perſegla, de n'hozheta od pyanzhvojna nehat ǀ cilu tij, kateri im. mn. m blisi prebivajo ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri im. mn. m s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Fallite mozhnu vy katery im. mn. m takorshnu vpajne imate ǀ je premagal nashe paklenske ſaurashnike, katjri im. mn. m ſo zhloveka v' ſvoj oblaſti imeli ǀ Ioſve je bil prekounil tu Meſtu iericho, inu tajſte katere im. mn. m bi ſe podſtopili ſupet poſijdat ǀ ſe najdeio ludje, kateriſò im. mn. m+ nevoshlivi, kakor Cain ǀ sidary, kaderi im. mn. m ſvejſtu sidaio ǀ ſo ga vprashali ty keteri im. mn. m ſe ſo v'prizhe naſhli ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere im. mn. ž vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ shegnane tvoje Svete Rokè katire im. mn. ž ſo mene pejſtovale ǀ njeh peruti ſo te dobra, inu S. della, katera im. mn. s v'Nebu yh polsdigneio ǀ ſe vſmili zhes taiſte, sa katerih rod. mn. volo ſim ijh jest prejel ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi od katerih rod. mn. je S: Paulus prerokoval ǀ od katirih rod. mn. Oſeas Prerok je djal ǀ od katereh rod. mn. Tertullianus pravi ǀ kakor taisti od kateryh rod. mn. pishe ta modri ǀ samejnia sa lete rezhy kateryh rod. mn. obilnu na semli ſe najdeio ǀ od Katerijh rod. mn. S. Ioan: Karsnik govorij ǀ òd'katerih rod. mn. S. Ioan: Chryſostomus pravi ǀ od katerik rod. mn. S. Grogor je dial ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih ludij? katerem daj. mn. ſim perſilen rezhi ǀ Obriſhite vaſhe ozhij, katerim daj. mn. ſolse ſe vtargajo ǀ Divize, kateram daj. mn. je bilu olia premankalu ǀ taiſtem katirem daj. mn. ſte krivizo ſturil ǀ mutaſte dushe, katirim daj. mn. hudizh je jeſik saveſal ǀ Chriſhe na katere tož. mn. m ſo yh perbivali ǀ uni poſly zhes katire tož. mn. m je toshil Gospodar ǀ sgubish tuoje pravude katere tož. mn. ž ſi sagvishnu menil vudobit ǀ sa volo, velizih vojsk katire tož. mn. ž je imel ǀ sgubi vſe njega dobra della, katere tož. mn. ž v'gnadi Boshij je ſturil ǀ Jeſt neraitam lejta, katire tož. mn. ž/s nenuznu ſim doperneſil ǀ koleſsa v'katere tož. mn. ž/s ſo yh pledlij ǀ s'kusi katera tož. mn. s della nespodobna ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Vſakateri poneſe svoje Bukve pred tiga Nebeſhkiga Mojſtra, v'katerih mest. mn. bodo vſy grehi sapiſsani ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih mest. mn. vezh premore shenkinga, kakor praviza ǀ v' tvojh Svetih Ranah, v' katirih mest. mn. shelim ta vezhni pozhitik sadobiti ǀ gorezhe rashnie, inu roſhie na katereh mest. mn. ſo yh pekli ǀ vage s'katerimi or. mn. ſte ludy goluffali ǀ sheble is Katerimi or. mn. je bil na Chrish perbit ǀ G: Bug je bil poſlal kobilize pred katerimy or. mn. vſy ſo mogli pobegnit ǀ zhednoſti Marie Divice, s' katerimij or. mn. je glauo te paklenske kazhe poterla ǀ Je pokasal ſvojec Svete Rane is katirimi or. mn. je premagal ſmert, inu hudizha ǀ tvoje mozhne roke, s'kateremi or. mn. ſi bil hisho, inu ſtebre poderl

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

krščanstvo -a s 1. krščanstvo: veliko zhast, inu hualo, ketero cellu kershenstvu im. ed. danas iſkashe krajlu zheſs vſe krajle ǀ ſam G. Bug se toshi zhes kershanſtuu tož. ed. 2. krščanski svet: ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu tož. ed. perpelat ǀ po cellem karshanſtvi mest. ed. … gorezhe sfeizhe v' rokah imaio → krščanski1

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

leben -bna m 1. življenje: kaj pomeni ta vezhni leben im. ed. ǀ kej bosh neshal drivu tiga lebna rod. ed. ǀ Spumni de nikar li tvojga lebna rod. ed., ampak tudi tvoje dushe an grè ǀ en ſvet, inu nedolshen leben tož. ed. je pellal ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben tož. ed. perpravit ǀ sdaj sazhnite Bogu shlushit, vash lebn tož. ed. pobulshat ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil, inu en greshin, nesramen lebem tož. ed. pelal ǀ v' lebni mest. ed., inu v' ſmerti ǀ imà mezh v' noshenze dati, inu Isaaca per lebni mest. ed. puſtiti ǀ dusha vſe glide oshivj, inu per lebnu mest. ed. ohrani ǀ katera raisha pruti nebeſſam s' ſvojm nedolshnem lebnam or. ed. ǀ vezhkrat naſs pohushajjo, kakor pak pobulshajo, shnjh lebnã or. ed., inu shiulejnam ǀ s' ſvojm neſramnem lebnem or. ed. 2. življenjepis: Berem v'lebni mest. ed. S. S. Puſzhaunikou ǀ Sim bral v'lebni mest. ed. teh S. S. Puszhaunikou od eniga Svetiga Miniha s' imenam Paulus Simplex ǀ Piſſe Surius v' lebni mest. ed. S. Severina ǀ kakor ſe bere v' lebni mest. ed. Svete Genovefe ← nem. Leben < srvnem. leben ‛življenje’; → peljati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

lep -a prid. lep: ſilnu lep im. ed. m je bil S. Jerni, de ſi lih taku odert ǀ Nesrezhenu leip im. ed. m gvishnu je bil leta zhloveski pild ǀ sazhne gledat ta lepi im. ed. m dol. ſad, vidi de je lep beu, inu erdezh ǀ leta leipi im. ed. m dol. zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa im. ed. ž Gospa perkashe ǀ kaj s' ena lepa im. ed. ž reizh je leta ǀ Luna nej taku leipa im. ed. ž, de bi ſvoje leipote nesgubila ǀ tu nar nuznishi je tu lepu im. ed. s govorjenie ǀ na ohzet pres lepiga rod. ed. m shenitniga guanta je bil prishal ǀ ti sdej is tuoje lepe rod. ed. ž viſokusti v'blati tega madesha leshish ǀ vſe kar dobriga, lepiga rod. ed. s, inu nuzniga zhlovik shelejti more ǀ kar pak leipiga rod. ed. s, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ vſe kar lejpiga rod. ed. s imà na ſe poſtavi ǀ ſo jo perglihali tej lepi daj. ed. ž Danizi ǀ je bil nij perneſil roshe Nebeske, katere sò tak lep tož. ed. m duh imele ǀ vy ſe troshtate en leip tož. ed. m Svet Konz ſturiti ǀ raunu ta lepi tož. ed. m dol. navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam dal ǀ spodbodite vaſhiga lepiga tož. ed. m ži. kojna ǀ ta kateri hozhe eno lepo tož. ed. ž musiko Christuſhu dopadezho sturiti ǀ enu lepu tož. ed. s imè je bil nij dal ǀ Ta shival lammia imenovana ima enu lepù tož. ed. s oblizhe ǀ nej ſò venem lepem mest. ed. m Duori, ampak veni gorezhi hishi ǀ de bi Muſikonte v lepi mest. ed. ž odringi dershal ǀ s'suojm lepem or. ed. m duhom je bila pregnala ſmrad ǀ en gard zhern shivot s'lepem or. ed. m slatem shtukam pokriejo ǀ sklenem s'taistem lepim or. ed. m navukam ǀ S. Chryſoſtomus letu poterdi s'to lepo or. ed. ž pergliho ǀ s' tem lepem or. ed. s ſvitovajnam ǀ obedn s'lepem or. ed. s ozheſſam jo nepogleda ǀ sta dua lepa im. dv. m Angela k'meni prishla ǀ ugleda dua lepa tož. dv. m Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ tamkaj ſo bily ty lepi im. mn. m Pildiki ǀ bote vidili ene fantizhe, kateri ſo lepij im. mn. m kakor Angelzi ǀ nyh Hzhere ſo lepe im. mn. ž, offertnu guantane ǀ de ſi glih ſo lepè im. mn. ž vidit, vener ſo nerodovitne ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli, zitre, bobni, inu leipe im. mn. ž peiſſmi ǀ ſo kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa im. mn. s ǀ Kulikajn lepih rod. mn. mladenizhu, inu lepih rod. mn. Dekelz tebe poshlushajo ǀ en Kranzel s'lepih rod. mn. roſſiz spletem ǀ najde try lepe tož. mn. m slate denare ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt, v'lepe tož. mn. m guante ǀ more imeti te lépe tož. mn. m Pashete ǀ leipe tož. mn. m Altarie po goſſah dellaio ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe tož. mn. ž zherne Kakor ena golobiza ǀ k'snaminu te hualeshnosti lepè tož. mn. ž shenkinge v'kloshter ſo bily perneſli ǀ kadar ſvoje lepet tož. mn. ž+ piſsane peruti gleda ǀ je bila navajena po lepeh mest. mn. proſtorneh gradeh prangat ǀ v'lepeh mest. mn., inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ s'suojmi lepimi or. mn. beſsedami sledniga sapele ǀ s' lepimy or. mn. urshohi iskaſal, inu ſvishal primer.> gdu je lepshi im. ed. m kakor naſh zartani Iesus ǀ nèj lepshi rod. ed. ž, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej bilu lepshi rod. ed. ž Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi rod. ed./mn. ž pejſsmi smiſlit ǀ Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi rod. ed. ž ǀ lepshiga rod. ed. s inu kushtniſniga della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament ǀ de ſi lih veliku lepshi tož. ed. m ſlovenski jesik ſo imeli ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi, inu lepshi tož. ed. m samerkajte ǀ de bi ludie lepſhi tož. ed. ž perloshnoſt imeli ſe oskerbeiti ǀ de bi my G. Bogu enu lepshi tož. ed. s ime, inu zhaſtishi Titil imeli dati ǀ tu lepshi tož. ed. s od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi im. mn. m, inu debelishi, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili ǀ Plinius pravi, de shenske Pershone zhe lepshi im. mn. ž ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ On drugazhi lepshi tož. mn. ž shenkinge je meni shenkal, kakor ſo lete tvoje presež.> Oh Abſolon! ti ſi bil ta ner lepshi im. ed. m v'Iſraelskim krajleſtvi ǀ kateri je ta nerlepshi im. ed. m pildik Nebeſhki ǀ ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi im. ed. ž shena ǀ Tu nar lepshi im. ed. s je ſvetloba pres katere vſe je gerdu ǀ naide polno almaro tiga ner lepshiga rod. ed. m kruha ǀ prezej sapovei ta nar lepshi tož. ed. m guant perneſti ǀ sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi tož. ed. m oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa ǀ poſſadite ga na mojga ner lepshiga tož. ed. m ži. kojna ǀ imaio to ner lepshi tož. ed. ž paklensko Gospodizhno perpelat ǀ je shkoda tu ner lepshi tož. ed. s shitu ſeshgati ǀ v'ta nar lepshi mest. ed. m guant ga pusti oblezhi ǀ Iſidora, katera v'ſvoj ner lepshi mest. ed. ž mladoſti je bila Nuna ratala ǀ je vumerla v' nje narlepshi mest. ed. ž mladoſti ǀ bi ſvojo mater zjeral s'to ner lepshi or. ed. ž lepoto ǀ ima ſtu tyh ner lepshyh rod. mn. Dekelz poslati ǀ okadi te ner leipshi tož. mn. m pilde ǀ Kadar nar lepshi tož. mn. ž beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo ǀ puſti priti Godize, inu te ner Lepſhi tož. mn. ž Dekelze ǀ imate te ner lepshi tož. mn. ž beſsedenjemu dati ǀ te nar lepshideshezhe tož. mn. ž+ vejize vkupaj sbere ǀ de ſi lih slep je te ner lepshi tož. mn. s della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo le-ta je lepa to ni verjetno: na vuſs glaſs ſe ſaſmeja, ter pravi, leta je lepa de jeſt bom otroke imela, yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti, kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz z lepim zlepa: de nemore nezh s' lepem, inu dobrem opravit ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ Kadar je vidil de nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit ǀ nei mogal slepem io potolashit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

lončar -ja m lončar: Ieſt ſim en Lonzhar. im. ed. Leta je en dober, inu nuzen andverh ǀ nemorem ſpumnit, de bi bil bral od eniga Lonzharia rod. ed., de bi bil ſvèt (V, 41)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Ludovik(us) -k(us)a m osebno lastno ime Ludvik: B: Ludovicus im. ed. Beltrandus ſilnu ſe je bal ǀ Pishe ludovicus im. ed. Blosius ǀ kaj pravi Ludovicus im. ed. de Ponte ǀ kateri vuk je bil svestu dopolnil Ceſar ludovicus im. ed. ta I ǀ Ludovicus im. ed. ta XII. on je bil en pravi karshenik … kadar je bil krajl postal ǀ nebodimo taku nepametni kakor Ludovicus im. ed. II. Franzoski krajl ǀ kar pishe Ludovicus im. ed. Gvizardinus ǀ S. Ludovicus im. ed. Franski krajl ǀ Piſſe Ludovicus im. ed. Cateneus ǀ Pishe Ludovicus im. ed. Granatenſis ǀ kakor je samerkal Ludovicus im. ed. Granadenſis ǀ S' kuſi ſtrup je bil vbyt Carolus Calvus. Ludovicus im. ed. Lotharius Franski krajli ǀ kadar Ludovicus im. ed. Burgundus je Philoſophio defenderal ǀ Firsht Ludovicus im. ed. zheſs vſyh volo je bil porozhil S. Eliſabetho ǀ je dobru vejdil S. Ludouicus im. ed. Franski Krajl ǀ O ſvèt ludovig im. ed. Franski krajl ǀ kakor ſe bere od Ludovica rod. ed. tiga IX. Franskiga krajla ǀ bo dana sa Neveſto vaſhimu mladimu Firshtu Ludovicusu daj. ed. ǀ bó sa Neveſto dana njegovimu ſynvu Ludovicuſu daj. ed. ǀ Franska Krajliza Blanca je djala k'ſvojmu Synu Ludovicu daj. ed. ǀ samerkaj kaj ena dusha is viz je proſſila Ludovica tož. ed. Bloſiuſa ǀ Franzoſi kadar ſo bily od Turkou Krajla Ludouica tož. ed. odkupili dua milliona slata ſo bily sa njega dali ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica, krajlij krajla S. Ludovika tož. ed. 1. → Beltrandus 2. → Blosius 3. → Ponte 4. Lúdvik Pobóžni, frankovski kralj (814–840) 5. Sv. Lúdvik, frc. kralj Lúdvik XII. (1610–43) 6. Lúdvik II., frc. kralj (877–879) 6. → Gvizardinus 7. → Kateneus 8. → Granatensis 9 → Lotarius 10. → Burgundus 11. Sv. Lúdvik, frc. kralj Lúdvik IX. (1226–70)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

mikrokozmos m mikrokozmos: zhlovek je taku zhudou poln, de ſpodobnu, inu reſnizhnu ſe samore en maihen ſvejt imenouati, kakor ti Grekish Vuzheniki ſò ga bily sazheli imenouati, namrezh Microcoſmos im. ed. ← gr. μικρόκοσμος ‛majhen svet, človek’ iz μικρός ‛majhen’ in κόσμος ‛svet’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

mundus cit. ODpuſti meni, O moj Bug! zhe jeſt ſe ſmeim potſtopit, rezhi de leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus im. ed., ſakaj v'nashim jeſiku hozhe rezhi zhiſt (V, 113) Lat. samostalnik mundus ‛svet’ je enakozvočnica pridevniku mundus ‛čist’. Etimološka zveza med obema besedama ni gotova.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

napolnjen -a prid. napolnjen, poln: ſvèt, inu gnade Boshje je bil napolnen im. ed. m S. Joſeph ǀ en zholn prevezh napolnen im. ed. m ſe potopi ǀ s'modrustio, inu sastopnostio je bil zieran, inu nepolnen im. ed. m ǀ kadar bo mera nashih grehou napolnena im. ed. ž ǀ je vse bila troshtu Boshijh nepolnena im. ed. ž ǀ modruſti Boshje nepolonena im. ed. ž ǀ vekshi urshoh imà danas napolnenu im. ed. s biti s'shaloſtio, inu ſtraham moje ſerze ǀ je bilu vſe blatnu, inu s'ſmerdezhimi trupli nepolnenu im. ed. s ǀ v'taiſti shpegu teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen tož. ed. m ſe shpeglat ǀ iskat ſvojmu Synu Ishaku eno Neveſto, s' vſimy zhednoſti nepolaneno tož. ed. ž ǀ s' gnado Boshjo ſo bili napolneni im. mn. m ǀ Vſy ſo napolnini im. mn. m bili s' gnado Svetiga Duha ǀ dokler bodo nepolneni im. mn. m s'gnado S: Duhà ǀ nijh prasni stoli bodo skorai nepolneni im. mn. m ǀ ſo bily s'gnado S. Duha nepolnini im. mn. m ǀ lete vſta katere ſo klafale, marmrale, inu shentovale s'ſtrupam bodo napolnene im. mn. ž/s ǀ Kulikajn neglaunih grehou ſturish tulikajn glashu s' ſtrupam napolnene tož. mn. m Chriſtuſu napyesh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

nebesa -es s mn. 1. nebo: Nebeſſa im. mn. vſe skuſi ſe gibleio ǀ O Nebeſſa im. mn. vſtanovite ſe! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe ǀ Nebeſsa im. mn. nuzh, inu dan ſe gibleio, ter obrazheio ǀ Svesde bodo s'Nebeſs rod. mn. padale ǀ kruh s'Nebeſs rod. mn. ym je doli padal ǀ je ſapovedal … Nebeſſam daj. mn. de vam ſvetlobo dado ǀ polsdigne ſvoie ozheſſa, inu rokè pruti Nebeſſam daj. mn. ǀ Turki, kateri prèd koſsilom, inu prèd vezherio dolgu molio, Nebeſsam daj. mn., inu ſemli ſe odklajnaio ǀ Bug pak v'gmera njega rod kakor suesde na Nebeſsih mest. mn. ǀ ſvejsde na Nebeſyh mest. mn. ǀ ſonze sjutru na nebeſſyh mest. mn. ſe prikashe ǀ kulikajn svejsd je na Nebeſsijh mest. mn. ǀ nej na Nebeſih mest. mn. ſtala, ampak nisku v'luffti ǀ ſvejſde … de vſe skusi po Nebeſih mest. mn. tekajo ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh mest. mn. perkasale ǀ Bug shteje ſvejsde na nebeſſah mest. mn. ǀ zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere vezhkrat na Nebeſsoh mest. mn. nam ſe prikasheio ǀ terbej poprej dobru premislit ſvejsde na nebiſſih mest. mn., vejter v'luffti ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih mest. mn. prebivala ǀ je pod frai nebeſſami or. mn. pozhival ǀ cello nuzh bo pod fraij Nebeſsami or. mn. zhakal ǀ pod frai nebeſſamy or. mn. bi mogli prebivat 2. nebesa: ſe reſveſſelé Nebeſſa im. mn., praſnuje semla ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu Nebeſsa im. mn. ſe ſo bila odperla ǀ lujtre Katere od ſemle do Nebeſs rod. mn. ſo doſegle ǀ ti ſi naſs s'en ſam greh s'Nebeſs rod. mn. v'pakal vergel ǀ je bil is Nebeſſ rod. mn. hudizhe pregnal ǀ kluzhe od Nebeſſ rod. mn. je bil dal S. Petru ǀ Angelzi ſo is Nebes rod. mn. doli pershli ǀ s'Nebes rod. mn. je na semlo prishal ǀ shueplenski plemen do Nebes rod. mn. je shvigal ǀ en Angel s'Nebeſ rod. mn. je bil prishal ǀ s'Nebeſſ rod. mn. ogin, shveplu, inu ſerd Boshij ǀ Angeli s'Nebesyh rod. mn. ſo prishli, inu ta Sveti offer v'Nebu ſò neſli ǀ je imel ta pravi pot pruti Nebeſſam daj. mn. kasat ǀ s'exempelnam pot pruti Nebeſsom daj. mn. Kasat ǀ ſe perblishoval k'Nebeſsom daj. mn. ǀ ob taisti uri botè vidili Nebeſſa tož. mn. odperta ǀ resniza ſe je bila v'Nebeſſa tož. mn. skrila ǀ My radi vidimo de ti v'Nebeſsa tož. mn. gresh ǀ is lubesni tiga ſerza ſe pride gori v' Sveta Nebesha tož. mn. ǀ kadar bi en zhlovik li s'kuſi eno shpralizo Nebeſa tož. mn. vidit mogal ǀ Sveta Clara bò v' Nebeſſe tož. mn. polsdignena ǀ v' Nebeſſih mest. mn. je oſſem Chorou teh Svetnikou ǀ v'Nebeſſih mest. mn. bote shaz neshli ǀ v'Nebeſsih mest. mn. yh bo obilnu polonal ǀ V' Nebeſih mest. mn. pak orgla s' Angely ǀ sadosti bo meni de v'Nebeſyh mest. mn. bom ta nar manſhi ǀ ony s'pakla bodò vidili Lazaruſa v'Nebeſsyh mest. mn. ǀ kaj s'en velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh mest. mn. doſezhi ǀ de bi ureden bil v'Nebeſsijh mest. mn. vshivat do vekomo leto Nebesko lepoto ǀ kateri sheli tebe do vekoma v'Nebeſih mest. mn. resveſeslit ǀ òvy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh mest. mn. pred vaſhimij ozhmy ǀ pruti timu kar ſe v' Nebesyh mest. mn. najde ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih mest. mn. ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah mest. mn. imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika ǀ ſe nanajde isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih mest. mn. V več primerih je težko ločiti med obema današnjima pomenoma, saj so se nebesa v predstavnem svetu 17. stol. vsaj delno še enačila z nebom; → nebo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Novi svet -ega -a m zemljepisno lastno ime Novi svet, tj. Amerika: po cellem ſvejtu je hodel noter do noviga Svejta rod. ed. ǀ Pravi shlahtni Gospudje ſò bily uni trje Bashadory is noviga ſvejta rod. ed. v'Rim poslani ǀ Kadar Sveti Franciſcus Xaverius Apoſtel noviga ſvejta rod. ed., je bil v'taiſte Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ Pishe Pater Didacus Isviter is noviga ſvejtà rod. ed., de v' tej desheli Perù: Je bila ena dekla per eni shlahtni, inu bogaboyezhi Gospei ǀ Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, inu celli ſvejt, tudi ta novi tož. ed. m dol. v' Indiah, Gongo, Songo, Zingo → Indije

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

peljati -jem/-jam nedov. peljati, voziti, voditi: vkupaj morio to kozhio Nebeshko pelati nedol. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati nedol., inu po vſeh kamrah reſtalat ǀ niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip zhes niega glavo je hotel pelati nedol. ǀ imaio Agatho v' tu meſtu Catanio pellati nedol. ǀ ga imaio v' krailevi kozhij pelat nedol. po meſti ǀ ſe bodo ſuper ſtavili, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat nedol. ǀ pride Rabel ter jo pele 3. ed. na rihtni plaz ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi nebil … jo s' ſabo pelè 3. ed. ǀ tudi uol pèle 3. ed. to kozhio nebeſsko ǀ ta lahki pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle 3. ed. ǀ Aſterius pelle 3. ed. S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ jo pela 3. ed. veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou doperneſe ǀ gremo po tem drugem nevarnem poti, katiri pela 3. ed. v' paku ǀ ter ga pelà 3. ed. pred G. Boga ǀ dua pota ſe najdeta, katera naſs peleta 3. dv. k' vezhnoſti ǀ odprè Zerku, ga peleio 3. mn. k' velikem Altarju ǀ ſo taku teſne urata katere pelleio 3. mn. v' Nebeſſa ǀ ſdaj tebe pelejo 3. mn. k' Anasu Judouskimu Mashniku ǀ kateriga nepelejo +3. mn. jeleni, kakor ſo pelali Aureliana ǀ ga nepelò +3. mn. gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ peliteme vel. 2. mn.+ kamer vam je lubu ǀ ga je bil pelal del. ed. m na ta nar viſokeshi hrib ǀ premishleozh ſvoj nemarni greshni Leben, kateri je njega, v'paku pellal del. ed. m ǀ Moje ſerze mene nej dergam pelalu del. ed. s ǀ dua zholnaria ſta apnu pelala del. dv. m v' ſvoim zholni ǀ ſo ga Israeliterjem predali, Kateri ſo ga v'Egijpt pelali del. mn. m ǀ kodor je shal ſo te bolne k' njemu pelali del. mn. m ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali del. mn. m gaishlat peljati se peljati se: meni moja Regula prepovej ſe pelati nedol. v'kozhy, inu denarie imeti ǀ Kadar bi G. Bug tebi sapovedal ſe pelat nedol. po mory ǀ po mory ſe pelle 3. ed. v' Conſtantinopel ǀ krail Seſostres ſe je pelal del. ed. m v'ſvoje Mestu veni kozhij ǀ ta gorezha kozhya, v' kateri Elias Prerok ſe je v' Nebeſſa pellal del. ed. m ǀ kadar Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala del. ed. ž ǀ v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali del. mn. m ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo pellali del. mn. m folš priče peljati pričati po krivem: nymate folsh prizha pelati nedol. ǀ Alcimus, kateri ie folsh prizhe pelal del. ed. m zhes Iuda Machoberia krivične priče peljati pričati po krivem: ſo ga shli pred Goſpoisko toshit, krivizhne prizhe ſo zhes njega pelali kupčije peljati trgovati: ta Sveta Diviza nej hotela druge kupzhie pelati nedol. ǀ shiher kupzy kupzhie peleio 3. mn. leben peljati živeti: tamkaj en terd, inu bogaboyezh leben pela 3. ed. ǀ po taiſti vash leben pelite vel. 2. mn. ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal del. ed. m ǀ en ſvet, inu nedolshen leben je pellal del. ed. m ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza, Katera en nesramin, inu nezhist leben je pelala del. ed. ž ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi en tard leben je pelala del. ed. ž, bosa je hodila, na goli semli je leshala ǀ en tard leben v' velikem ubushtvi ſo pelali del. mn. m ǀ kateri en Svet leben ſò pellali del. mn. m ǀ So bile dvei sheni venem meſti, katire so bile v' hudem imeni, kakor de bi en loterski leben pelale del. mn./dv ž nepridno peljati po nemarnem izgovarjati: Ta druga ſapuvid boshja nam ſapouei de nymamo nepridnu pelati nedol. imena G. nashiga Boga ǀ Ty nymash Imena Goſpuda tvojga Boga nepridnu pelati nedol. stan peljati biti stanu primeren: nekateri Mashniki neshive kakor nyh ſtan pelè 3. ed. vojsko peljati vojskovati se: Ceſar je bil perſilen vojsko pelati nedol. zhe tiga puntarskiga Firshta ǀ Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal del. ed. m zhes Firshta Abulanaria ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal del. ed. m živenje peljati živeti: Sdaj vy, kateri enù takushnu skivejne pelete 2. mn. sklenite, kai s'en lon bote doſegli ǀ ta Gospud je pelal del. ed. m taku shivejne kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ variteſe vy de enutakushnu shivejne ne bote pelali del. mn. m Stalne zveze so večinoma kalki po nem. zvezah z glagolom führen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

prvi1 -a štev. prvi: ta pervi im. ed. m zhudesh je bil, de shiba v'Kazho ſe preoberne ǀ kakor je bil sturil s. Paulus parvi im. ed. m Puſhaunik ǀ Cain je bil ta perui im. ed. m pobojnik ǀ Ta previ im. ed. m je djal, de ner vezh ſe najde taiſtih, kateri nejſo content ǀ ta perva im. ed. ž je vſtala, drushino oskerbela, otroke oblekla, hisho osnashila ǀ Ta perua im. ed. ž je utonila, ta druga ſe je sgubila ǀ ſamy volnu v'nevarnost ſe podate, kakor vasha parua im. ed. ž Mati Eua ǀ kakor je vſtal ta parva im. ed. ž beſseda je bila perneſite vina ǀ tu pervu im. ed. s je dopuszhenu, tu drugu pak je prepovedanu ǀ na mejſti tiga perviga rod. ed. m je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam ǀ sa volo pregrehe te perve rod. ed. ž shene Eue ſo bile shpot tiga svejta postale ǀ od parve rod. ed. ž minute nje pozhetia vſelej je v'gnadi Boshij ostala ǀ samerka de timu pervimu daj. ed. m nej bilu vezh podobnu ǀ dokler na ta pervi tož. ed. m glaſs nej hotela nasaj priti trijkrat jo poklizhe ǀ NA PERVI tož. ed. m PETIK V'POSTV ǀ onij ſo mogli tiga perviga tož. ed. m ži. ſijna, h'shlushbi Boshij offrat ǀ jeſt prezej sa ſvèt vuprasham to pervo tož. ed. ž Boshjo sapuvid ǀ NA PERVO tož. ed. ž NEDELO V' ADVENTV ǀ ſazhne tezh k' hisham, pride pred to peruo tož. ed. ž, terka, proſſi, de bi ga pod ſtreho puſtilli ǀ po ſvoj naturi na tu pervu tož. ed. s mejſtu pade ǀ Na tem pervem mest. ed. m ſtebram je ſtal Rudolphus ta I. ǀ Berem v'Reſodivejni na pervi mest. ed. ž poſtavi ǀ Letu ſe je vidilu per tej parvi mest. ed. ž Sveti Vezheriy ǀ vſy ſo sa tem pervem or. ed. m shli ǀ perva im. dv. m dua nje Mosha Judava Syna ſta bila vmerla ǀ ty pervi im. mn. m shtery Angeli pomenio shtery S. Evangeliſte ǀ kakor te perve im. mn. ž Mashe ſo opraulene ǀ je djal S. Chryſoſtomus od teh pervih rod. mn. karshenikou ǀ Tem pervem daj. mn. Jogrom je mogal velik lon oblubit ǀ ſam Bug je bil te perve tož. mn. m koshuge ſturil ǀ sbriſhe te perve tož. mn. ž beſſede ǀ v' pervih mest. mn. Mojſſeſavih Bukuah presež.> Apicius kuhar je v' Rimi ta ner pervi im. ed. m shulo dershal, inu vuzhil kuhat ǀ Nojeſs pak je ta ner perv im. ed. m bil ſazhel vinograde ſaditi, inu vinu pyti ǀ Ta ner perua im. ed. ž, inu vekshi sapuvid je te lubesni boshie ǀ Sa ta ner pervi tož. ed. m od Boga iſvoleni kamen, Galatinus ſaſtopi Mario Divizo ǀ Ribizh je bil S. Andri, S. Jacob, S. Joannes ty ner pervi im. mn. m, inu lubishi logry Chriſtuſavi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pustota -e ž pustota, neobdelan svet: Njegovo ſteno hozhem jeſt prozh vſeti, de bo obpuszhen, inu njegou plut imà podert biti, de bo poteptan, ga hozhem puſtiti v' puſtoti mest. ed. leshati, de nebo ni resan ni koppan, temuzh oſſat, inu ternie bò v' njemu raslu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

puščavnik -a m puščavnik: Kakor je bil Sposnal en ſvet Pushaunik im. ed. ǀ Kaj ſturi leta Puszhaunik im. ed. ǀ kakor je bil sturil s. Paulus parvi Puſhaunik im. ed. ǀ je bil en ſvet Pushzhaunik im. ed. ǀ S. Paulus ta parvi Pnshaunik im. ed. ǀ Pishe ſurius od S. Martiniana Puszhaunika rod. ed. ǀ enimu Svetimu Puszhauniku daj. ed. je bilu od Boga resodenu ǀ proſſi S. Daniella Puszhaunika tož. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Rasbojniki s. Mojſeſa Pushaunika tož. ed. ǀ ie oskerbel Elia Preroka, Paula Pushzhaunika tož. ed., S. Tiliha, S. Rokha &c. ǀ pokuro teshko, inu veliko, katero nekadaj ſo dellali ty Pushauniki im. mn. ǀ kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki im. mn. ǀ vashe terpleine je kakor terplejne teh Puszhaunikou rod. mn. ǀ v' lebni teh Svetih Pushaunikou rod. mn. ſe bere ǀ Berem v'lebni S. S. Puſzhaunikou rod. mn. ǀ kar v'Bukvoh teh Pushauniku rod. mn. ſe bere ǀ pojte Nem. Nem. s'vasho miſlio objeskat te pushaunike tož. mn. ǀ muzh te s. gnade ozhitnu ſe je vidila per teh S. Pushaunikoh mest. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Sabaot m Bog Sabaot gospod nad vojskami: Svet Svet Svet je G. Bug Sabaot im. ed., vus volni ſvejt je poln tvoje zhaſti (IV, 323)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

spomniti -im dov. 1. pomisliti: na ſodni dan bò prepoſnu ſpumnit nedol., inu rezhi; oh neſrezhna jeſt ǀ Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit nedol., kadar bo v'ſvoje krajleustvu priſhal ǀ bode ushe zhaſs prishal na vezhnost spumnit nedol. ǀ Nasha Matti Sveta Katolish Karshanska Zerku vſak dan nas opomina, de bi imeli na tu nam oblublenu Nebesku Krajleſtvu ſpomnit nedol. ǀ De bi my perſileni bili pogostem na Nebeſſa Spomnit nedol. ǀ kakor ena shivina ſe valat, nikuli s' pravem ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit nedol. ǀ potle je bil Judom sapovedal vſakiteru lejtu ſpoumnit nedol. na taiſto gnado ǀ jeſt ſpumnim 1. ed. kaj te ſtare Rimske hiſtorje pravio ǀ Spumnim 1. ed., de S. Grogor je djal ǀ kadar shlishim garmejti, spumnem 1. ed. na ſodni dan ǀ veliko shaloſt pozhutem, kadar ſpomnim 1. ed., de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ Sdaj Spomnim 1. ed. kar v' Svetem Piſſmi ſim bral ǀ kadar ſpòmnim 1. ed., de Chriſtus tudi enkrat je od Phariſeariou dial ǀ kadar spoumnim 1. ed., de krajl Salomon ǀ Spumnish 2. ed. de tvoj blishni je tebe v' shkodo perpravil ǀ ne ſpumnish 2. ed. na tuoio dusho ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish 2. ed. ǀ na oblizhe pak Boshje, v' katerim tvoje isvelizheine ſtoy nikuli nespumnish +2. ed. ǀ Ti premiſhlovash grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish +2. ed. ǀ kulikajn leit je vshe preteklu, de tvoi Ozha, tvoia Matti etc. So umerli, inu ti Syn, ti Hzhi nikuli nespolnish +2. ed. na nyh ſadnio proshno, inu tvoio oblubo, de bi taiſtem pomagal is viz ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish +2. ed. ǀ vezhkrat ſpumni 3. ed. na ſvojga vola, inu Kojna, Kakor pak na ſvojga Odreſhenika ǀ cel teden nespumni +3. ed. na Boga, inu, Na dusho ǀ ta katiri pogoſtem na nebeſſa ſpomni 3. ed., vſe poſvejtne rezhy sanizhuje ǀ obedn vezh na taiſto nespomni +3. ed. ǀ nihdar vezh na taiste nespolni +3. ed. ǀ na Boga nihdar neſpolni +3. ed., nihdar nemoli, v'Tempel malukejdaj grè ǀ Nezhnudite ſe vezh, kadar spumnite 2. mn. de ta greshni Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga Iacoba ǀ Inu ne ſpumnite 2. mn. de On je taisti dobrutlivi Paſter ǀ kadar pak ſpomnite 2. mn. na vasho oblubleno nebesko deshelo ǀ na nebeſſa nikuli nespumnite +2. mn. ǀ nikar enkrat na G. Boga, ali dusho vasho neſpumnite +2. mn. ǀ Vy vidite na zeſti, na gaſſi, v' Zerkvi Peld Chriſtuſau, ſnamine Svetiga krisha, ter nespoumite +2. mn. na njegovo veliko lubesan ǀ De Chriſtus Jesus nebo vrshoha imel ſe zhes vaſſ toshit, de nespolnite +2. mn. na tu nebesku veſſelje, katiru vam je perpravil ǀ Na dusho malu Kadaj ſpumnio 3. mn. ǀ kadar imaio pomankajne spumnio 3. mn., de Syn Boshi sa nasho volo je vbuſizh ratal ǀ v' nyh potrebah na vbushtvu Synu Boshiga spomnio 3. mn., inu s' veſſeljam preneſſò ǀ malu kadaj ſpomnio 3. mn. na Nebesku veſſelje ǀ takorshni tudi na ſvojo posledno uro nespomnio +3. mn. na zhaſt boshio ǀ na dusho tiga mertuiga nihdar nespolnio +3. mn. ǀ kulikain ſe yh najde, kateri cilu takrat na G: Boga neſpumnio +3. mn. ǀ de neſpolnio +3. mn. de Bug yh vidi ǀ Sa tiga volo ludje taku greshnu shivè, dokler na G. Boga neſpomnio +3. mn. ǀ karsheniki ſo taku nehualeshni letei nesgruntani lubesni Boshj, de na leto nespounio +3. mn. ǀ klezhejozh te proſſim ſpumni vel. 2. ed. de ti ſi naſs ſtuaril ǀ spumni vel. 2. ed. ti tudi ſi druge v'shpot perpravil ǀ ſpunmi vel. 2. ed. de ti tudi unimu ubushizu ene droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ ſpomni vel. 2. ed. na vniga dolshnika od kateriga Chriſtus je djal ǀ Spomni vel. 2. ed. na nebeſſa, ter bosh ſe greha sdershal ǀ Spoumni vel. 2. ed., O greshni zhlovek ǀ S'spominam spaumni vel. 2. ed., inu ohrani ǀ Oh moj vſmileni Jesus! nikar mene ne sapuſti, pomagaimi, ter nespomni +vel. 2. ed. na grehe moje mladoſti ǀ hudizh pak pravi nespolni +vel. 2. ed. nikuli na Martro Chriſtuſavo ǀ ſpomnimo vel. 1. mn., kar Chriſtus je djal ǀ spumnite vel. 2. mn. de Annania inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ſpumnite vel. 2. mn., de tu Kar vy sdaj vſhivate je Sad te semle ǀ ſpumniti vel. 2. mn. na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal ǀ Spomnite vel. 2. mn. na to ſveto Vduvo Judith ǀ ſpomnite vel. 2. mn. na ta veliki lon, kateriga G. Bug vam bo v' Nebeskih dal ǀ spaumnite vel. 2. mn. Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili ǀ Spauumnite vel. 2. mn. na Firsshta Lautaria, kateri Cerkve je bil odrupal ǀ Syumnite vel. 2. mn. na tu kar pishe S. Lukesh ǀ Iona Prerok takrat je bil na G. Boga ſpumnil del. ed. m kadar ta poshreshna riba ga je bila posherla ǀ en cell dan nej ſi li enkrat na mene spumnil del. ed. m ǀ de bi vselej na tuoj greh ſpomnil del. ed. m, KirKuli bi tebe vidil ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil del. ed. m na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa ǀ ſim bil spolnil del. ed. m, na tu kar pishe Vitrovius ǀ Zhe bosh na tuojo dusho ſpumoil del. ed. m, nebosh greshil ǀ kadar bi ſpomnila del. ed. ž ti shenska perſona, de Bug tebe vidi ǀ kulikajn shtihu ſta ſturila, tulikajn krat na Boga ſta ſpolnila del. dv. m ǀ vezhkrat naſs sapezhati s'Kugo de bi ſpumnili del. mn. m de ſmò njegovi hlapzi ǀ de bi ty shivi spumnili del. mn. m na ſmert ǀ ſe ſo jokali, kadar ſo ſpomnili del. mn. m na leta poterdi, inu sapusheni Tempel ǀ Ah Bug hotel! de bi vſy Nem. Nem. spomnili del. mn. m de G. Bug yh vidi ǀ Bug vam moy Ribizhy daj shegen, de kadar kuli bote en ulak ſturili, de bi tulikajn rib potegnili, inu de my Capucinery ſe cello ſimo poſtimo ſpolnili del. mn. m, inu de bi tudi ribe jeidli, kadar bi yh imeli 2. spomniti se: nemorem ſpumnit nedol., de bi bil bral od eniga Lonzharia, de bi bil ſvèt spomniti se spomniti se: Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh, inu ondi ſe ſpomnish 2. ed., de tvoj brat ima keikaj super tebe Zapisi z -ol-n- so hiperkorektni in kažejo na dvoglasnik -ou̯-n-, ki je nastal po disimilaciji iz -om-n-.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

sramovati se -ujem se nedov. sramovati se: Se nimaio tedai ſramovati nedol. v'ſvojm Stanu oſtati ǀ ſe nemajo bati; ali ſramuati nedol. vſijh nijh grehou zhistu ſpovedat ǀ ſe nimam bati, inu sramovati nedol. ǀ Sposnam, inu ſe ſramujem 1. ed. ǀ ſe ſramuiem 1. ed. ſpouedat ǀ ſpovedat ſe n'hozhesh, inu ſramujesh 2. ed. ǀ vejsh sa taiſte grehe, katire ſe ſramuiesh 2. ed. spovedat ǀ ti ſe sramujesh 2. ed. s' ſobmi kakor en peſſ shkripat, shkripash pak snogami ǀ ſe nepreſtrashish, inu nesramujesh +2. ed. ǀ Koku ti moresh tu poshlushat, inu ſe neſramujesh +2. ed. ǀ ona ſe sramuje 3. ed. te, inu te grehe spovedat ǀ fantje ſo po nozhi k' ny hodili, inu tiga ſe ſramuje 3. ed. spovedat ǀ sakaj tedaj ſe boijte, inu ſramujete 2. mn. vashe grehe ſpovedniku povedat ǀ Kohu vij tu morite poshlushat, inu ſe nesramujete +2. mn. ǀ ſe ſramujejo 3. mn. prau ſpovedat ǀ pred ludij priti ſe ſramujeio 3. mn. ǀ klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio +3. mn. ǀ Ah ſramujſe vel. 2. ed., videozh taku dober, inu Svet exempel ǀ Ah ſramuiteſe vel. 2. mn., videozh dober exempel ǀ Je rejſſ, de ti Trinog ſe nej ſi ſramoval del. ed. m sapovedat moie persy teleſſne odresat ǀ ſe je ſramuval del. ed. m v'mej ludij priti ǀ petlati ſe je Sramoval del. ed. m ǀ spovedat pak ſe je ſramovala del. ed. ž ǀ tega pak ſe je ſramuala del. ed. ž Spevedat ǀ ſe je taku mozhnu prestrashila, inu ſramuvala del. ed. ž ǀ ona dua ſe neiſta ludy sramovala del. dv. m, inu shtrajfinge boshie ſe nejſta bala ǀ ob nyh pusledni uri, ſe bodo ſramovali del. mn. m de vezh en ſmerdezhi, kratki lusht ſò vezh kakor te nebeske vezhne troshte shtimali ǀ dokler ſo bili vshe per lejtah, ſe ſo sramovali del. mn. m puſtiti obresat ǀ Ah koko ſe bodo ſramuali del. mn. m ǀ ſte ſe ſramuvali del. mn. m kershanski shivèti ǀ perpeleio Iſidoro taku umaſano, de Nune ſe ſo ſramovale del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

sunamitarski -a prid. šunemski: kaj menite Nem. Nem. koku je bila una Sunamiterska im. ed. ž shena ſposnala, de Elias je en Svet Mosh ǀ hualeshen ſe iskasal taiſti Sunamiterski daj. ed. ž sheni ǀ Spumnite Nem. Nem. na uno Sunamitersko tož. ed. ž Sheno Šuném, lat. V Sunem (SP Joz 19,2), mesto v Palestini

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

svet1 -a m svet v različnih pomenih: ta ſvejt im. ed. nej drusiga, ampak ena strashna keha ǀ ob nashim zhaſſu je en taku hudoben, inu golufen ſveit im. ed. ǀ vus volni svejt im. ed. ſe zhudi, ter pravi ǀ Sveit im. ed. sapovei Zartlat meſſu, Bug sapovei ſe poſtit ǀ Golufen je leta ſuejt im. ed. ǀ ta ſvet im. ed. je ena comedia ǀ s'kuſi pregovarjene hudizha, ſvejta rod. ed., inu meſſa ǀ od sazhetka tiga ſvejtà rod. ed. ǀ lushti tiga ſveita rod. ed. ſo folsh inu golufni ǀ s'tiga svejta rod. ed. ſe imate lozhit ǀ prebiva v' dolini teh ſolſſ tiga ſveità rod. ed. ǀ je bil Vuzhenik tiga Svejtà rod. ed. ǀ is zeliga sveita rod. ed. en grob je sturila ǀ vidi de mu je s'tiga ſveta rod. ed. pojti ǀ vela vezh kakor vſy shazi tiga ſvèta rod. ed. ǀ dua talla tigà ſvetà rod. ed., namrezh Aſio, inu Europo ǀ v'mej vſimy ludmy tiga ſvètà rod. ed. ǀ enkrat te ſedem modri tiga sueta rod. ed. ſe ſo ukupaj nashli ǀ Vuzhenik tiga Svetà rod. ed. ǀ lepote tiga suèta rod. ed. ǀ s'celiga Sveta rod. ed. So tij Modri K'njemu hodili ǀ od sazhetka tiga ſvejtà rod. ed. ǀ veſſelie, inu lushte tiga ſvejtá rod. ed. vshivat ǀ v' dellah tega ſvèjta rod. ed., inu Meſsa ǀ vſe kraileſtva tiga Sveità rod. ed. ǀ kratki zhaſſi tiga ſueita rod. ed. yh neſapeleio ǀ tuoje s. rojstvu veliku veſselje je perneslu vſimu volnimu ſvejtu daj. ed. ǀ kateri hozhe shlushit Bogu, inu ſveitu daj. ed. Bogu ſe samiri ǀ s'eno ſamo beſedo je stuaril vus volni ſvejt tož. ed. ǀ Vy vejſte de na uni ſveit tož. ed. nezh neponeſſete s' ſabo ǀ G: Bug je tebi h' shlushbi stuaril ta svejt tož. ed. ǀ dusho imamo vezh kokar vus volni ſvet tož. ed. shtimati ǀ de ſe ne bò ſerzhnu, inu ſtonovitnu vojskoval zhes hudizha, meſſu, inu ſvjt tož. ed., inu vſe grehe ǀ nej ſim nezh naprei poslal na vnſvejt +tož. ed. ǀ je mogal po ſvejtu mest. ed. ſe klatit, inu vandrat ǀ ſdai na ſveitu mest. ed. eden drugimu neveruie, inu neſaupa ǀ po svejtu mest. ed. ga poshenesh ǀ vſe Kar je shiviga na ſuejtu mest. ed. ǀ uſij ſo bili pò ſueitu mest. ed. ſe reshli, inu reunu konez uſeli ǀ zhudnishi ſkriunusti nej na ſvèjtu mest. ed., kakor je S. Rus. T. ǀ nej greha na ſvetu mest. ed. v'kateri tudi on bi nepadil ǀ ſmò vſij ludie na tem ſvètu mest. ed. ptvij, nikar domazhi ǀ my nimamo ſtojezhiga meſta na tem ſvojtu mest. ed. ǀ zhe je veliku poſvejtu +mest. ed. raishal ǀ tulikajn verr naſvejtu +mest. ed. ſe najde ǀ na cellem ſvejti mest. ed. ſe nenajde en takorshen koin ǀ Chriſtus je bil poslal ſvoje Jogre pridigvat po ſveiti mest. ed. ǀ sdaj na ſuejti mest. ed. ſe yh veliku najde takorshnih, kakor ſo bily nekadaj Iudouski Fariserij ǀ ter bi neperpuſtil tulikajn petlariau na Svejti mest. ed. ǀ katerimu nej bil na ſveti mest. ed. gliha ǀ pred cellem ſvejtam or. ed. grehij sledniga zhloveka ſe bodò vidili ǀ de ſi prèd ſvejtom or. ed. shlahten bogat, inu vuzhen ǀ bi rada pred vſem ſvetom or. ed. tuoj greh ſpovedla ǀ pred cellim ſveitom or. ed. rajtingo dati ǀ po celom svejtom or./mest. ed., drugiga ſe nej shlishalu semuzh shalost, iok, inu Klagovajne ǀ Nojeſſ je vidil dua ſvejta tož. dv., eniga pred tem potupam, tiga drugiga sa potupam

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

svet2 -a m 1. nasvet: Variteſe de nebote bres Boshiga ſvità rod. ed., bres molitve, inu proshne v'leta ſtan ſe podali ǀ shlushai moj navuk, inu nefrahtai mojga Svità rod. ed. ǀ preſs ſvita rod. ed. S. Gotharda Skof nej obene rezhy sazhel, ali ſturil ǀ ſo bily shli Anaxiala sa ſvit tož. ed. uprashat ǀ Dershi mojo sapuvid, inu moj ſvit tož. ed. ǀ ta Modri Cato je bil leta lepi Svit tož. ed. vſem dal ǀ Kadar je leta Evangelski sfvit tož. ed. shlishal ǀ Ta Kateri hudt ſvet tož. ed. da, Sam ſebe sapele ǀ jeſt prezej sa ſvèt tož. ed. vuprasham to pervo Boshjo sapuvid ǀ vy letimu en dober sfet tož. ed. n'hozhete dati ǀ de bi s'eno dobro beſedo, inu sfetam or. ed. ny nepumozh prishli 2. posvet: Sò ſvit tož. ed. dershali, koku bi Ieſuſa pregnanu vjeli, inu vmurili ǀ vſelej ſe najde per Sveti TROYZI, kadar suit tož. ed. dershi ǀ Sazhneio mislit, inu ſvet tož. ed. dershati 3. na posvetovanju sprejeta zamisel: kadar bi ſe skupai shajali, inu pogovariali, bi Svit tož. ed. neshli, koku bi ſe mogli od njegove oblaſti reshit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

svet3 -a prid. svet: Svet im. ed. m je Gospud Zebaoth ǀ leta shena je bila ſposnala, de je en ſvet im. ed. m Mosh ǀ nihdar nema zhloviK ſe shtimati, de bi bil prevezh ſvèt im. ed. m, inu pravizhen ǀ zhlovek prezei ne rata Svet im. ed. m ǀ de bi edn taku Svèt im. ed. m bil, Kakor je bil S. Stephan ǀ Sveèt im. ed. m je Syn Boshy, zhegar Nameſtnik ſi na semli ǀ Sveti im. ed. m dol. Michael je djal k' Joſvi ǀ kakor je nekadaj proſſil ſveti im. ed. m dol. Macharius ſvoje Poshlushavize ǀ Shegnan tvoj ſvèti im. ed. m dol. urat ǀ Svetic im. ed. m dol. Duh v' Bukuoh teh Rihtariou je govuril ǀ letu je praua boshja resniza pravi Svete im. ed. m dol. Cyprian ǀ Sveta im. ed. ž Clara bò v' Nebeſſe polsdignena ǀ Sveta im. ed. ž katolisha Zerku, kadar moli ſa shenski ſpol pravi ǀ ſveta im. ed. ž je bila Judith ǀ O nuzna, inu ſveta im. ed. ž arznia ǀ taku svèta im. ed. ž bila; kokar Maria Madalena ǀ praviza je ena ſueta im. ed. ž zhednost ǀ Iudith de ſi lih ſvejta im. ed. ž, vener Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto ſalubil ǀ letu je enu Svetu im. ed. s mejſtu od Boga poſvezhenu ǀ ner shlahtnishi je Svetu im. ed. s Reshnu Telu ǀ letu je enu ſvetu im. ed. s mejstu od ſamiga G: Boga posvèzhenu ǀ molim en dell Svetiga rod. ed. m Roshenkranza ǀ na dan ſvetiga rod. ed. m kerſta ǀ kakor de bi semla nebila vredna takushniga ſuètiga rod./tož. ed. m Mosha imeti ǀ ſnamine ſveta rod. ed. m ned. (?) Chriſſa zhes ſe ſturil ǀ pojmo s'suetiga rod. ed. m Euang. v'Mojſsesave bukve ǀ sa volo svete rod. ed. ž katolishke Vere ſo bilij kezherij njemu jesik odresali ǀ k' nuzu ſvete rod. ed. ž katholish kershanska Cerkui ǀ njega ſuete rod. ed. ž gnade deleshen rata ǀ smala peld, inu podobo ſvetè rod. ed. ž Troyze ǀ Oh nesrezhena huala te Suete rod. ed. ž Bratauszhine ǀ Maria Diviza v'pervi minuti nje Svetiga rod. ed. s pozhetvia je bila shegnana ǀ NA PRASNIK SVETIGA rod. ed. s, ROISTVA DIVIZE MATERE MARIE ǀ vſe tu Kar lepiga, inu svetiga rod. ed. s per Angelah ſe najde ǀ v' pushavi te semle nas shpisha s' Kruham nebeskim Svojga Setiga rod. ed. s TELESSA ǀ jeſt ſe obernem k' Naſhimu Pomozhniku Svetimu daj. ed. m Martinu ǀ per Svetimu daj. ed. m Lukeshu ǀ k' ſvetimu daj. ed. m Altariu perſtopit ǀ je bil ſapovedal daj. ed. m ſvètimu Maurizu ǀ Angel je djal k' Sveti daj. ed. ž Brigidi ǀ tej ſveti daj. ed. ž Divizi je bil dal eno groshno shlafernzo ǀ Iudith je opominala k'tei Sueti daj. ed. ž, inu nuzni pokuri ǀ je djal k'Sveti daj. ed. ž Brigiti ǀ ſo k' ſvetimu daj. ed. s Reshnimu Telleſſu posgajnuali ǀ vy perſtopite k'ſvetimu daj. ed. s obhailu ǀ veliku kupzou je bilu, kateri en Svet tož. ed. m leben ſò pellali ǀ bomo sazheli ſvet tož. ed. m ſad dobrih dell doparnaſſat ǀ de bi Eliſabeth takorshen ſvét tož. ed. m leben pelala ǀ snovizh je bila ſveti tož. ed. m dol. karſt prejela ǀ ta Sveti tož. ed. m dol. offer v'Nebu ſò neſli ǀ poslushaj Svetiga tož. ed. m ži. Grogoria ǀ je imela v'ſebi noſſiti ſvetiga tož. ed. m ži. Duhà ǀ G. Bug ie bil taiſti dal tiga ſuetiga tož. ed. m ži. ſijnu Samuela ǀ sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto tož. ed. ž Divizo do par nagiga slezhi ǀ eno ſveto tož. ed. ž smert je shelil ſturiti ǀ To ſvèto tož. ed. ž lubesan je tudi imel S. Paulinus ǀ Svetu tož. ed. s Ojle ſi puſtj perneſti ǀ brumenu ſvetu tož. ed. s shivejne potle je pelal ǀ dobru, inu ſvètu tož. ed. s djajne terbej polek s: vere imèti ǀ Angel je bil vun ſpuſtil tu Suetu tož. ed. s ime MARIA ǀ neurednu Suetnu tož. ed. s Reshnu Telu vſhili ǀ v' tem Svetem mest. ed. m Kloshtru ǀ v' letem ſvetem mest. ed. m Divizhnem Kloshtri ǀ gnado, katero zhlovek v' Svetim mest. ed. m Karſti praime ǀ v'ſvetim mest. ed. m vblatu ſe najde ta pravi shivi Bug ǀ vſelej ſe najde per Sveti mest. ed. ž TROYZI ǀ v' tvojm Svetem mest. ed. s Jemenu ſmò Karsheni ǀ per ſvetem mest. ed. s Obhaili ſe vidio ǀ na tem ſvetim mest. ed. s mejsti ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem or. ed. m Antonam ǀ ſim perſilen ſpoſnati s' ſvetem or. ed. m Auguſtinam ǀ s' Svetim or. ed. m Bernardam rezhem ǀ ſim perſilem saupyti s' Suetem or. ed. m Clemenam Alexandrinam ǀ ſmejm rezhi s'Svetem or. ed. m Hieronymuſam ǀ s' eno dobro Sveto or. ed. ž miſlio ǀ s'tuoio ſveto or. ed. ž proſhno ǀ je leto ſvojo Hzher od madesha reshil, inu s'ſveto or. ed. ž gnado nepolnil ǀ S' tvojm Svetim or. ed. s oblizham bosh napolnil mojo dusho ǀ Angeli ſe ſo nad tem svetom or. ed. s Rojstvom veſselilij ǀ kadar s'Svetem or. ed. s Reshnem Teleſſam vaſs obhajeio ǀ ta dua Sveta im. dv. m Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej ǀ Alexander, inu Ruffus ſta dua ſveta im. dv. m Marternika ratala ǀ Sveti im. mn. m Papeshi ſó dalli danaſs takorshnem popolnama odpuſtike vſyh grehou ǀ tudi mej nimi ſe ſveti im. mn. m Ludje naideio ǀ tuKaj paK ſo taKu neKateri svetij im. mn. m ǀ Tu tudi poterdio ſvetij im. mn. m Vuzhenikij ǀ te Svete odpuſtike Sueti im. mn. m Papeshi na danashni dan So dalli ǀ Ste vy, inu one taku ſvetj im. mn. m kakor je bil S. Hieronymus ǀ de ſi lih taisti Tempelni nej ſo bily taku ſvèty im. mn. m, kakor naſhe Cerkvi ǀ eno zhednoſt, sa to drugo bodo udobili, inu popolnoma ſvety im. mn. m ratali ǀ ſe imaio pofliſſat pokorni, inu ſvejti im. mn. m biti ǀ ty kameni pomenio te Svete im. mn. ž Rane ǀ lete ſvete im. mn. ž skriunostij ſo prezhudne ǀ shegnane tvoje ſuete im. mn. ž laſij, inu tvoje prelepe ozhy ǀ te nespodobne beſsede, katere vezhkrat od vaſs shlishio, kakor pak te ſvète im. mn. ž ǀ O Svete im. mn. ž/s nedolshne liza ǀ nasha della de ſi lih dobra, svejta im. mn. s, inu teshka, kakor je poſt, almoshna, molitvu ǀ po ſtopinah Svetih rod. mn. Apoſtelou dò ſmerti je hodil ǀ velike della teh ſvetih rod. mn. Marternikou ǀ s' Kryvio teh Svetyh rod. mn. Apoſtelnou ǀ Pokleknite k' tem Svetem daj. mn. nogam ǀ cilu en laſs nej bil sgorel taistim ſvetom daj. mn. mladenizhom ǀ proſſi h'Pridigi, inu k'ſvetem daj. mn. Vezhernizam ǀ te Svete tož. mn. m odpuſtike Sueti Papeshi na danashni dan So dalli ǀ Blagar temu, kateri te ſvete tož. mn. m prasnike ſpodobno poſvezhova ǀ pò goſtem je ſuete tož. mn. m ſacramente andohtlivu prejela ǀ ona njegove Svete tož. mn. ž noge je kushala ǀ Imate ſvete tož. mn. ž bukve preberat ǀ da tej dushi dobre, inu ſvète tož. mn. ž miſlij ǀ ſvoje svejte tož. mn. ž roke s'krisha doli ſname ǀ de ſi lih je dellal s'rokamy, vener lepe ſuete tož. mn. ž/s premishlovajne imel ǀ je ſvoje Svete tož. mn. ž/s uſta na vaſs pertisnil ǀ ſvoje Sveta tož. mn. s uſta inu brado vſo krivova imá ǀ vsdignite vashe ſerze kjekaj gori v' Sveta tož. mn. s Nebeſſa ǀ tem ſvetom Marternikom je ſtregla, nyh ſveta tož. mn. s trupla pokoppavala ǀ s'kusi nyh zhednoſti, inu ſvèta tož. mn. s della ǀ letj gori v'Sveta tož. mn. s nebeſſa ǀ v' tvojh Svetih mest. mn. Ranah ǀ per teh Svetyh mest. mn. proceſſiah ǀ andohtlivu bomo per Svetjh mest. mn. proceſſiah ga proſſili ǀ sapezhaten s' peterimi Svetimi or. mn. Rani ǀ s' ſvetimi or. mn. peiſſmi, inu molitvami Njega hualio ǀ je pofaihtan s' Svetemi or. mn. Sacramenti ǀ s' Svetimy or. mn. Litaniamy klizhemo ǀ lety troshtaio edn tiga druſiga s' ſvetmy or. mn. beſſedamy primer.> kmet, od kateriga pishe Caſſiadorus … leta je ſveteishi im. ed. m, kakor ſi ti ǀ Vener bi mogal Svetèshi im. ed. m ratat ǀ de bi ſvetèshi im. ed. m bil, kakor tij drugi Minihij ǀ Dusha katera misli de Bug jo vidi, zhednishi, inu ſveteshi im. ed. ž rata ǀ tamkaj bosh vidil eno Nuno … leta je veliku ſveteishi im. ed. ž, kakor ſi ti ǀ eniga veliku ſveteshiga tož. ed. m ži. Apoſtelna je doſsegla, inu udobila ǀ jest ozheto Nebeshkimu sa nijh odpushzhajne moje nedolshnu, inu sueteshi tož. ed. s serze offram ǀ letij ſo veliku sveteshi im. mn. m Kakor vſi svetniki presež.> taku tudi je sturil ta nar sveteshi im. ed. m, inu nar zhastjtishi Mashnik Chriſtus Iesus ǀ S. Karſtnik je bil ta ner ſvéteshi im. ed. m, inu zhednishi vmej vſimy ǀ moja nerſveteshi im. ed. ž Mati bo tudi vaſha mati ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu daj. ed. m offru ſo bile iskasale ǀ Mari Divizi ſvoy narſvèteshi daj. ed. ž Mateti je napruti shal ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj ner Svetejshi daj. ed. ž Materi shlushil ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu, inu nerſuèteshimu daj. ed. s Imenu bosh imel ǀ Zhaſtimo tedaj pohleunu ta Narſveteishi tož. ed. m Sacramet ǀ je vidil rojeno Mario ſuojo nar sveteshi tož. ed. ž Mater ǀ hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje, te zhiſte Angele, to ner ſveteshi tož. ed. ž Divizo, tiga ner pravizhniſhiga Ioſepha ǀ S. Kath. Kersh. Cerku je sapovedala ſvetinie tyh Boshyh Marternikou poſtavit na tu ner Svetéshi tož. ed. s meſtu ǀ nad tem nar ſveteſhim or. ed. m inu zhudniſhim S. Sacramentu → s.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

šent medm. hudič: kateri vam od vſame vasha ſtara hudizkaua vſakadaina pejſſim? Shent, plent, tresk, sludi, inu hudizh etc. (V, 258) ǀ vſe skuſi na jeſiku ima, sludi, hudizh, tresk, shent, plent (V, 260) ǀ beſſede pak nashe nej ſò druſiga ampak shent, plent, sludi, hudizh, inu tresk (V, 465) Tabuistično ← srvnem. sente ‛svet, posvečen’ ← lat. sanctus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

štimati -am nedov. 1. ceniti, čislati: dusho imamo vezh kokar vus volni ſvet shtimati nedol. ǀ ſamu letu Nebesku Krajleſtvu ſe imà shtimati nedol., inu yskati ǀ iest tuoio dusho tulikain shtimam 1. ed. de rat, inu volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio dati ǀ sa tiga volo jeſt veliku shtimam 1. ed. leta andverh ǀ vezh shtimash 2. ed., vezh lubish en denar, kakor pak G: Boga tuojga odreſhenika ǀ ſam ſebe shtimash 2. ed., vſe druge sanizhujesh ǀ tvoje ſmerdezhe truplu vezh sktimash 2. ed. kakor dusho, inu G. Boga ǀ on tebe shtima 3. ed. tulikain kakor ſam sebe ǀ kateri taiſto maihinu ſtima 3. ed. ǀ ſledni ſam ſebe ſhtima 3. ed., druge sa greshne dershi ǀ Kadar edn nezh nima obedn ga neshtima +3. ed. ǀ taku malu G: Boga shtimamo 1. mn., inu lubimo ǀ lubesniviga Gospuda nesposnano, neshtimamo +1. mn., inu nelubimo ǀ taku malu shtimate 2. mn. to nebesku slatkuſt ǀ vy karsheniki neshtimate +2. mn. enu takorshnu Krajleſtvu ǀ ludje tebe vidio, hualio, shtimaio 3. mn., inu sa bogabojezho Perſhono dershè ǀ nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo 3. mn., inu zhastè ǀ aku pak n'hozhe dellat, ga nezh ne ſhtimaio 3. mn. ǀ taiſte majhine della, katere ludje nezh neshtimaio +3. mn., preobilnu polona ǀ ony slatu, ſrebru, inu veliku prehodiſzhe neshtimaio +3. mn. sa drugu, ampak sa tu, de taiſtom shlushi sa dobru shivit ǀ Shtimajte vel. 2. mn., inu lubite ò nazhisti lushte tiga meſsa ǀ shtimaite vel. 2. mn. zhes vſe ſtuarjene rezhy Nebeſſa ǀ taku malu vash leben neshtimaite +vel. 2. mn., inu vashe otroke nikar nesapuſtite ǀ Ariſtoteles je taku mozhnu shtimal del. ed. m ſuojga Precepteria Platona ǀ kateriga ti ſi taku malu ſhtimal del. ed. m, kateriga ſi tulikajn krat reshalil ǀ Mosha nej nezh shtimala del. ed. ž, vſe hishne pod nogami je hotela imeti ǀ Tudi Poeti ſó petelina shtimali del. mn. m ǀ bi io tudi vezh ſhtimali del. mn. m ǀ Palomena ſo tulikain stimali del. mn. m Loodicenſery ǀ je nej taku shleht rezhij na svejtu de bi taisto ludje vezh neshtimali +del. mn. m, inu lubili kakor G. Boga 2. imeti za, pojmovati: JEſt ſizer malu, ali cilu nezh ne darshim na ſaijne, inu shtimam 1. ed. ſa norzhie, kar nekateri od ſain pisheo ǀ jeſt te danashne ozhitne greshnike sa pametne shtimam 1. ed. ǀ sa ſrezhniga shtimaio 3. mn. Lazaruſa ǀ vſelei Spovedniku te nesramne grehe je sataila, de bi jo vſy sa dekelzo shtimali del. mn. m štimati se 1. hvaliti se, ponašati se: nihdar nema zhloviK ſe shtimati nedol., de bi bil prevezh ſvèt, inu pravizhen ǀ ſe shtima 3. ed. s'tem s: Imenam ǀ Vni ſe shtimà 3. ed., de vſe ſnà ǀ Sakaj ſe tulikain shtimate 2. mn. ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi shtimala del. ed. ž ǀ kadar eniga s'laſsio ſte ogolufali, inu ſte ſe shtimali del. mn. m rekozh 2. imeti se za: neuredna ſe shtima 3. ed. mati Boshia ratat ǀ de ſi lih ſe shtimaio 3. mn. ſa Modre, inu vuzhene ſo norzi ǀ Sa ſrezhniga ſe je shtimal del. ed. m Albutius ǀ on ſe sa pravizgniga shtimal del. ed. m ǀ sa Deklo ſe ie shtimala del. ed. ž ǀ She sa ſrezhnishi bi ſe shtimali del. mn. m ← it. stimàre ‛ceniti, imeti za, čislati’ < lat. aestimāre ‛ceniti, čislati, misliti’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

tožiti -im nedov. tožiti, tj. 1. obtoževati: prezej tezhe h'Gospojski taiſto pershono toshit namen., inu proſsit de taKushne grehe imaio shtrajfat ǀ ga gre toshit namen., pred Rihtaria ǀ Odgovori Nebu: Gospud Rihter; po krivim mene semla toshi 3. ed., ona ſama je ursoh ſvoje shkode ǀ Kadar yh kounete, inu toshite 2. mn. de vam shkodio ǀ gdu ſo lety Kateri toshio 3. mn., inu ſodio ǀ ſam G. Bug bo ſprashoval, ter ſodil, O strah! hudizh bo toshil del. ed. m ǀ Eliſabeth ſe nej toshila del. ed. ž ni praudala ǀ hudizhy vaſſ bodo toshili del. mn. m, grehy vaſſ bodo ſtrashili 2. pritoževati se, tarnati: ym sazhne toshit nedol., inu pravit ſvoje hishe nepokoi ǀ Martha gre k' Chriſtuſu, ter sazhne jamrat, inu toshit nedol. ǀ njemu toshi 3. ed. ſuojo naſrezho ǀ kakor uni poſly zhes katire je toshil del. ed. m Gospodar ǀ Iest grem, de bom moj priatelzi toshila del. ed. ž zhes Mosha tožiti se 1. pritoževati se: Nemore vezhi nespodobnosti biti, kakor ſe toshit nedol. zhes Boga ǀ nej blu v' Rimi shlishat petlerja, de bi ſe mogal toshit nedol., de nejma ſvoje potrebe ǀ jest imam urshoh ſe zhes te toshiti nedol. ǀ en Svet Menih je bil shal ſe k' G. Bogu toshit namen. ǀ sakaj ſe toshish 2. ed. de drugi zhes tebe marmrajo, inu opraulajo ǀ Se netoshish +2. ed., ne marmrash zhes tvojga blishniga ǀ ſam G. Bug se toshi 3. ed. zhes kershanſtuu ǀ zhes Boga ſe toshj 3. ed. ǀ leta ſe toshe 3. ed. pruti Astrologu ǀ vdarite ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi +3. ed. ǀ vij hozhete od shalosti zagat, inu ſe toshite 2. mn. rekozh ǀ Se nekateri shtarishij toshio 3. mn. zhes suoje otroke, de ſo nepokorni, ſamavolni ǀ kulikajn dush v' vizah ſe toshjo 3. mn. zhes ſvoie erbe ǀ Nikar, nikar ſe netoshi +vel. 2. ed. zhes Boga, aku tuoju proshno neushlishi ǀ nikar ne marmrajte, inu ſe netoshite +vel. 2. mn. zhes Boga, inu zhes njegove ſtuary ǀ Netoshiteſe +vel. 2. mn. tedai vezh zhes deſſ, ſneih, vejter, Susho, tozho ǀ zhes kateru ſam Bug ſe je toshil del. ed. m Preroku Ezechiellu ǀ nej zhloueka taku ſrezhniga, de bi venẽ, ali v' drugem ſe netoshil +del. ed. m ǀ cello nuzh bo plèſsala, inu ne bo ſe toshila del. ed. ž de je trudna ǀ eni bodo ſe toshili del. mn. m zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ Nepuſtite de bi dalai ſe zhes vas toshile del. mn. ž 2. z osebkom v daj. ne se ljubiti: she zhes dan vam ſe toshi 3. ed. po zerkuah hodit ǀ ſa obenu dellu neprime, cilu ſe ij toshi 3. ed. preſti ǀ inu vener tem blishnim ſe toshj 3. ed. ijh hodit poshlushat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

vprašati -am dvovid. 1. vprašati, spraševati: ſe nej ſmejla potſtopit niega dotekniti, ali uprashat nedol., kaj per ny yszhe ǀ ſazhne po gaſſah tekat, inu po njemu vprashat nedol. ǀ Faimoshter ga pele na Britoff, ga sazhne po Latinski vprashat nedol. ǀ Glihi vishi imash ti kadar gresh v'Cerku ſam ſebe vuprashat nedol. ǀ ſo bily shli Anaxiala sa ſvit uprashat namen. ǀ kadar ga pride vprashat namen. ǀ sboly ta krajl, poshle vuprashat namen. te Duhoune, aku sa njega Boga proſsio ǀ Kateri bode s'jttru prishal vupraſhat namen. ǀ sdaj vprasham 1. ed. od kot ta Nuna je bila taku hudobna, inuc greshna ratala ǀ Sdaj uprasham 1. ed. Theologe, kaj vij pravite ǀ jeſt prezej sa ſvèt vuprasham 1. ed. to pervo Boshjo sapuvid ǀ sakaj ti vuprashash 2. ed. aku ta bolni shèli osdravit ǀ sakaj tedai ga vprashash 2. ed., aku hozhe osdravit ǀ ſocrates uprasha 3. ed. tiga Philoſopha, aku on ima kokushi v'ſvoij hishi ǀ pridejo v'Bethanio, vprasha 3. ed. Ieſus Martho, inu Magdaleno ǀ Gà vuprasha 3. ed. Koku je tebi ime ǀ vpraſha 3. ed. S. Chryſoſtomus ǀ kadar Pachomius letu vidi ſe sazhudi, inu v'prasha 3. ed. ǀ Alexander ga v'praſha 3. ed. sakaj ǀ jo uprazha 3. ed. zhe ſo njo umiſlih imeli ǀ vidi eno ſilnu lepo sheno, mu dopade vnpraſha 3. ed. gdu je ona ǀ nihzhe mej vamy mene neuprasha +3. ed., kam gresh ǀ eden tiga drusiga vuprashate 2. mn. ǀ Ah Pater! kaj vprashate 2. mn. ǀ Pametnu andlate, de uprashate 2. mn. kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ neuprashate +2. mn. kaj je s' enu meiſtu ǀ jo uprashaio 3. mn., kaj s' en offer je ona h' tej zerkvi ſturila ǀ ga vuprashajo 3. mn. sakaj letu ǀ ga vuprashaio 3. mn. ty drugi Minihi, kaj tu pomeni ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè priti dolgu zhaſsa vpraſhaio 3. mn. gdu je taisti ǀ Boga ſa ſvit neuprashaio +3. mn. ǀ vuprashaj vel. 2. ed. takushne, koku ony morio tulikajn zhaſsa v'grehu shivèti ǀ vprashaj vel. 2. ed. lete, kateri ſo yh poſnali ǀ Vuprashaimo vel. 1. mn. Turke, kaj s'eno sapuvid imaio ǀ Vprashajmo vel. 1. mn. S. Hieronyma, kaj on od resnize dershj ǀ Vprashaimo vel. 1. mn. Angela Gabriela ǀ Ner poprej uprashajmo vel. 1. mn. Ajdje kaj s' eno vero imaio ǀ Vuprashajmosdaj vel. 1. mn.+ te Lutersh, inu Calvinish ǀ Vprashajte vel. 2. mn. to brumno ſusanno ǀ vuprashajte vel. 2. mn. Iosva Generala ǀ vprashaite vel. 2. mn. eniga, kateri je bil per pridigi, koku je njemu dopadla ǀ Vupraſhajte vel. 2. mn. vy eniga otroka ǀ Vprushajte vel. 2. mn. S. Chryſoſtoma ǀ En dan Cirus je uprashal del. ed. m Tigrana ǀ de poprei nej Boga ſa ſvit vprashal del. ed. m ǀ eden je te druge vuprashal del. ed. m ǀ ſe je zhudil, inu vupraſhal del. ed. m, sakaj tu della ǀ Dauid je ſvoje Poshluſhavce vpraſhal del. ed. m ǀ je upraſhal del. ed. m Annania ǀ G. Bug ga je po Abelnu uuprashal del. ed. m ǀ Ta Svetniza je vprashala del. ed. ž, sakaj taku shaloſtnu ſe dershj ǀ S. Brida je enkrat vuprashala del. ed. ž shenina ǀ ena v'mej nimy je uprashala del. ed. ž ǀ nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu, inu hudizha vprashala del. dv. m ǀ Kadar ſo Chriſtuſa vprashali del. mn. m ǀ So prishli zolnary, ter ſo uprashali del. mn. m ǀ ſami Angelzi ſe ſo zhudili, inu ijh vuprashali del. mn. m ǀ ſo ga vupraſhali del. mn. m Kej dela 2. vprašati se, spraševati se: Kadar my kaj noviga vidimo, ali shlishimo ſe zhudimo, inu uprashamo 1. mn. od kot letu pride ǀ Tudi neuprashamo 1. mn. vezh, kaku moreo is verhou teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat ǀ Vprashaio 3. mn. S. Vuzheniki, zhe je mogozhe, de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil ǀ neuprasheio +3. mn. kaj s'ene terme, inu nature je ǀ Vpraſhajmo vel. 1. mn. sakaj danaſs, Kir je she li isvolem njemu od groba gouorè Nekateri zgledi pomensko niso enoznačno določljivi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Zebaot m osebno lastno ime Zebaot: Svet, Svet, Svet je Gospud Zebaoth im. ed. (III, 351) Na mestih, kjer stoji v lat. V Zebaoth, je v Dalmatinovi Bibliji Zebaot, v sodobnih prevodih pa Gospod nad vojskami.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

zemlja -e ž 1. zemlja, tj. prst, zemeljska površina in ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja: obena rejzh nej taku hualeshna kakor je semla im. ed. ǀ Semla im. ed. katera nima obeniga grunta, inu vener ſe negane ǀ vy ſte ſemla im. ed. is katere rasteio ǀ lujtra, katera od semle rod. ed. do Nebeſs je dosegla ǀ ſonze vgmera v' shilah te ſemle rod. ed. slatu ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne pokrajne te ſemle rod. ed. ǀ vſak dan s'semle rod. ed. v'luft s'teleſsam ſe polsdigne ǀ imaio perpognene nyh misly, inu shelje k' semli daj. ed. ǀ ſi bil ſapovedal ſemli daj. ed. de bi imela roditi roſse, zheliſzhe, dreuie ǀ tize mertve ſo na semlo tož. ed. padale ǀ v'tem zhaſsu je ſtuaril ſemlo tož. ed., inu Nebu ǀ Ony ſo terpeli sa Nebu, vy ſa ſemlo tož. ed. ǀ malu ſe yh najde Kateri bi hoteli v'Nebu gledat, temuzh li v'ſemlo tož. ed. ǀ vſo skarb, inu miſsu v'semlo tož. ed., inu v'posvejtne lushte postavio ǀ shivali glavo, inu ozheſſa v'ſemlò tož. ed. obernene dershè ǀ ſhtrauſ nemore letejti, temuzh li po semli mest. ed. hodi ǀ per ſemli mest. ed. oſtaneio, inu na semli mest. ed. nyh lon yshzhejo ǀ zhegar koshize she na samli mest. ed. taku lepu deshe ǀ kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj mest. ed. prebiual ǀ veſselje v'semli mest. ed., sakaj samerka de skoraj po tej bode nje ſtuarniK hodil ǀ sa leto jeſt skerbim, inu nikar sa letu kar je nasemli +mest. ed. ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin Kamen pod semlo or. ed., Kateriga liſejo ǀ bo myr ſturil mej Bugam, inu zhlovekam, mej ſemlo or. ed., inu nebeſſah ǀ ſo bilj sholneriom sapouedali, de bi s'laternami fliſsik ijshali pod semlò or. ed. ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu, s'semlo or. ed. proshne Marie Divize, inu drusih lubyh Svetnikou 2. dežela: Bug je bil obvarval to ſemlo tož. ed. Geſsen pred to gmain ſtrajfingo teh muh Pomeni ‛prst’, ‛zemeljska površina’ in ‛ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja’ so v nekaterih zgledih težko ločljivi, zato so navedeni mešano.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.