bŕr medmet1. tudi z večkrat ponovljeno črko r izraža, da govorec občuti mraz, ga zebe
2. tudi z večkrat ponovljeno črko r izraža, da se govorcu kaj gnusi, mu vzbuja grozo, odpor
3. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r posnema zvok motornega vozila
4. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r, izgovarja se z višjim tonom posnema zvonjenje telefona, budilke
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema tresenje in pri tem nastale zvoke, znana tudi v drugih jezikih, npr. rus. brr, slovaš. bŕ, nem. brr
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
búča búče samostalnik ženskega spola [búča] 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo 1.2. ta plod kot hrana, jed
2. posoda, steklenica trebušaste oblike2.1. stekleni del svetila take oblike
3. ekspresivno glava, zlasti človeška
4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče. ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
cepetánje cepetánja samostalnik srednjega spola [cepetánje] 1. udarjanje z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja1.1. ekspresivno izražanje močnega občutja sploh, zlasti jeze, ihte, navdušenja
2. ekspresivno hoja, premikanje, navadno negotovo, v zadregi2.1. ekspresivno oddajanje zvoka, ki kaže, spominja na hojo, premikanje
FRAZEOLOGIJA: cepetanje na mestu ETIMOLOGIJA: ↑cepetati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
cmòk cmôka samostalnik moškega spola [cmòk] 1. navadno v množini jed, oblikovana v kepo, kroglo, navadno močnata, z nadevom
2. ekspresivno glasen poljub
3. moteč občutek v grlu, ki otežuje požiranje
4. kot medmet, navadno ponovljeno posnema zvok glasnega poljuba
FRAZEOLOGIJA: cmok v grlu, cmok v grlu se naredi komu, imeti cmok v grlu, pogoltniti cmok v grlu, s cmokom v grlu ETIMOLOGIJA: = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ iz ↑cmokati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati] 1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati 1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati
3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati 3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkovati
FRAZEOLOGIJA: crkavati na obroke, crkavati od smeha ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
čeljúst čeljústi samostalnik ženskega spola [čeljúst] 1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje
2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje
STALNE ZVEZE: zavorna čeljust FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + ↑usta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
gladkonósi gladkonósa gladkonóso pridevnik [glatkonósi] STALNE ZVEZE: gladkonosi netopir ETIMOLOGIJA: ↑gladek + ↑nos
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
gobezdálo gobezdála samostalnik srednjega spola [gobezdálo] 1. slabšalno kdor (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno; SINONIMI: slabšalno gobezdač
ETIMOLOGIJA: ↑gobezdati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
grômski grômska grômsko tudi grómski grómska grómsko pridevnik [grômski] tudi [grómski] ekspresivno ki je zelo glasen, hrupen
FRAZEOLOGIJA: Gromska strela! ETIMOLOGIJA: ↑grom
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
grotéska grotéske samostalnik ženskega spola [grotéska] 1. iz literarne vede literarno delo, ki s povezovanjem tragičnega in komičnega resničnost prikazuje na grozljiv, popačen način1.1. prikazovanje resničnosti na grozljiv, popačen način, zlasti s povezovanjem tragičnega in komičnega
1.2. podoba, ki prikazuje resničnost na grozljiv, popačen način
2. ekspresivno kar je zlasti zaradi prepleta komičnosti in tragičnosti grozljivo in popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Groteske) iz it. grottesca, prvotno slikarski strokovni izraz, ki označuje antično rimsko dekorativno slikarstvo z upodobitvami meduz, orožja ipd., iz grottesco ‛grotesken, čuden’, prvotno ‛jamski, votlinski’, iz grotta ‛jama, votlina’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
hám medmet1. uporablja se, ko govorec želi, da ogovorjeni, zlasti otrok, odpre usta in vzame hrano1.1. ponazarja odpiranje in zapiranje ust pri hranjenju
2. navadno ponovljeno ponazarja hranjenje, goltanje, žretje
3. kot glagol, navadno podvojeno, ekspresivno jesti, pojesti
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki ponazarja odpiranje in zapiranje ust
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
japónka japónke samostalnik ženskega spola [japónka] navadno v množini poletni natikač, navadno iz sintetičnih materialov, ki se natakne med palec in kazalec
ETIMOLOGIJA: po zgledu hrv., srb. jàpānka iz Jápān ‛Japonska’ po državi Japonski
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kônjev kônjeva kônjevo pridevnik [kônjeu̯ kônjeva kônjevo] ETIMOLOGIJA: ↑konj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
krávji krávja krávje pridevnik [kráu̯ji] FRAZEOLOGIJA: kravja kupčija, kravji požirek, sklepati kravje kupčije ETIMOLOGIJA: ↑krava
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ledénka ledénke samostalnik ženskega spola [ledénka] 1. glavnata solata s krhkimi, navadno valovitimi listi, ki raste zlasti pozno pomladi in poleti1.1. listi te solate kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: ljubljanska ledenka ETIMOLOGIJA: ↑leden
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mánta mánte samostalnik ženskega spola [mánta] velika morska riba s krilom podobnimi prsnimi plavutmi, širokimi režami za precejanje planktona in tankim bičastim repom; primerjaj lat. Manta
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. manta iz špan. ali port. manta ‛odeja’, k lat. mantellum ‛plašč’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mljásk in mljàsk medmet1. posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim1.1. posnema zvoke pri lizanju, oblizovanju
1.2. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
2. ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mljȁsk iz mljȁskati ‛cmokati’, sorodno z ↑mlaskati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nebulóza nebulóze samostalnik ženskega spola [nebulóza] slabšalno neumna, nesmiselna, zavajajoča trditev
ETIMOLOGIJA: kot hrv., srb. nebulóza iz ↑nebulozen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
netopír netopírja samostalnik moškega spola [netopír] miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo navzdol; primerjaj lat. Chiroptera
STALNE ZVEZE: gladkonosi netopir, mali netopir, navadni netopir, rjavi uhati netopir, širokouhi netopir, uhati netopir, vampirski netopir, veliki netopir ETIMOLOGIJA: = cslov. netopyrь, hrv. nȅtopīr, rus. netopýrь, češ. netopýr < pslov. *netopyr̕ь, iz ide.*neku̯t‑‛večer, noč’ + *(s)per‑ ‛leteti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
otopéti otopím dovršni glagol [otopéti] 1. prenehati biti oster, rezati, sekati dobro
2. postati neobčutljiv za zunanje dražljaje, prenehati kazati voljo, zavzetost za kaj
3. postati slabo odziven, manj učinkovit
4. postati manj intenziven, izrazit; SINONIMI: otopiti
ETIMOLOGIJA: iz topeti iz ↑top
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne. ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
podóčnik podóčnika samostalnik moškega spola [podóčnik] 1. koničast zob v srednjem delu polovice čeljusti med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom za trganje hrane; SINONIMI: podočnjak
2. temnejša polkrožna lisa pod očesom, navadno zaradi utrujenosti, neprespanosti; SINONIMI: podočnjak
ETIMOLOGIJA: iz podočen iz ↑pod + ↑oko - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
podúst podústi tudi podustí samostalnik ženskega spola [podúst] večja sladkovodna riba zelenkasto sive barve z oranžkastimi plavutmi in širšimi usti na spodnji strani glave, ki se drsti v velikih jatah; primerjaj lat. Chondrostoma nasus nasus
ETIMOLOGIJA: = nar. rus. podúst, sorodno češ. podoustev < pslov. *pod(ъ)ustь, iz ↑pod + ↑usta, po položaju ust te ribe nižje na spodnji strani glave - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
požirálnik požirálnika samostalnik moškega spola [požirálnik] tudi [požiráu̯nik] 1. cevast prebavni organ, ki poteka od žrela do želodca
2. odprtina, razpoka v kraških tleh, v katero ponika voda
STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik, Barrettov požiralnik FRAZEOLOGIJA: boj na požiralniku ETIMOLOGIJA: ↑požirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pŕstast pŕstasta pŕstasto pridevnik [pə̀rstast] ki spominja na prste ali je tak kot pri prstih
STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, prstasti pesjak ETIMOLOGIJA: ↑prst
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
reflúks reflúksa samostalnik moškega spola [reflúks] 1. prehajanje vsebine želodca nazaj v požiralnik, usta
STALNE ZVEZE: gastroezofagealni refluks ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Reflux iz lat. refluxus, prvotno ‛vzvratni tok’, iz refluere ‛teči nazaj’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
reflúksni reflúksna reflúksno pridevnik [reflúksni] STALNE ZVEZE: gastroezofagealna refluksna bolezen ETIMOLOGIJA: ↑refluks
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
róbec róbca samostalnik moškega spola [róbəc] 1. izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega papirja kvadratne oblike zlasti za brisanje nosu
STALNE ZVEZE: veliki robec ETIMOLOGIJA: = hrv. rúbac < *rǫbьcь iz pslov. *rǫbъ ‛kar je odsekano, odrezano, kos tkanine’, podobno kot hrv. rȗblje ‛perilo’, rus. rubáška ‛srajca’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
rúta1 rúte samostalnik ženskega spola [rúta] 1. pokrivalo iz blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju; SINONIMI: rutica, rutka 1.1. temu pokrivalu podoben izdelek iz blaga, ki se nosi okrog vratu; SINONIMI: rutica, rutka
1.2. temu pokrivalu podoben izdelek iz blaga sploh, navadno večji
STALNE ZVEZE: rumena ruta, trikotna ruta ETIMOLOGIJA: = cslov. ruta ‛obleka’, nar. hrv., srb. rȕta ‛dlaka, cunja’ < pslov. *rűta iz ↑ruvati, prvotno torej ‛odtrgan kos tkanine’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
skrtáčiti skrtáčim dovršni glagol [skərtáčiti] 1. očistiti kaj s krtačo, ščetko1.1. počesati, poskrbeti za nego telesa s krtačo, ščetko
1.2. očistiti, razčesati žival s krtačo, ščetko
ETIMOLOGIJA: ↑krtačiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
trót tróta samostalnik moškega spola [trót] 2. slabšalno neumen, omejen človek; SINONIMI: ekspresivno buhtelj
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. trȗt, nar. češ. trout < pslov. *trǫtъ, sorodno z litov. trãnas, latv. trans iz ide. baze *tren- k *dren- ‛brenčati, šumeti, zamolklo se oglašati’, tako kot stvnem. treno, nem. Drohne ‛trot’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc] 1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus 1.2. meso te živali kot hrana, jed
2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec 2.1. meso te živali kot hrana, jed
3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
5. znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem5.1. kdor je rojen v tem znamenju
6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec. ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába] 1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura 1.1. ta žival kot hrana, jed
2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.