*morati nedov., F
9,
debeo servire, morem ſlushiti;
decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe
more dajati;
oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe
more ſturiti;
orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe
more moliti;
organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe
more pihati s'vétrom teh méhou;
pavendus, -a, -um, kateriga ſe
moremo bati, ſtraſhán, groṡovit;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio
[!], inu uſta resvleizhejo, de aku
more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal;
succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe
more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila;
tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri
more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
biti1 nedov., F
849,
adſum, tú
ſim vprizho;
aſsum, et adſum, tú
ſim;
coepi, ẛazhnem, ẛazhenîam,
ſem ẛazhèl;
communiter putabant, ſo bily gmain miſli;
ejactamentum, kar
je vunkai verṡhenu;
emitti â Deo, od Boga
biti poſlán;
enitere, ſvitál
biti;
enitescere, imeniten
biti;
esſe, biti;
esurire, lazhen
biti;
exoptabilis dies, en dán kakòr
ſmo ga ṡheléli;
falsus sum, ſim ogolufan;
fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu;
fieri, ratati,
biti;
madere vino, vinen, ali pyan
biti;
malum est prae manibus, neſrèzha
je pred rokami;
narciſsimus, -a, -um, take farbe kakòr
ſo narciſſi;
omniparens terra, ṡemla
je vſih rizhy ena mati;
pollere, premoṡhin
biti;
prosum, ſim h'pridu;
ſic, ja takú, takú
je;
sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt
ſim, ti
ſi, on
je, jeſt
ſim bil,
biti;
ubinam gentium sumus? per katerih ludéh
ſmó my;
vaeneunt, ſo predani. Mat:10.v.29;
prim. bi, bil, bo, bode, bodeoč, bodi, bom, nisem
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
čeljust ž, F
5,
bucca, -ae, zheluſti, ta uſta;
mandibula, -ae, zhelúſt, zheluſti;
maxilla, -ae, zhelúſt, lize;
mentum, -ti, zhelúſt, brada, podbradik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dolgousten prid., brochus, -a, -um, dolgauſten, kateri ima ena dolga uſta, de mu ṡobé zhes viſſe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
duh3 m, F
23,
amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvetjom, pres
duha;
amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja terta, da en leip
dúh;
aromatizare, leip
dúh od ſebe dajati;
costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga
duhá, kakòr lapuh;
graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga
duhá;
gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak
dúh v'uſtih;
inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd
dúh ſturiti;
inolens, -tis, kar néma obeniga
duhá, nediſezhe, neſmardezhe;
libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga
duhá roṡhe;
mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip
dúh imajo;
nardinus, -a, -um, kar ima
dúh kakòr ſpikanarda;
nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen
dúh;
odor, -ris, dúh, ṡhmah;
odor acidus, kiſſel
dúh;
odoramentum, -ti, en dober
dúh;
odor gravis, en teṡhák ſmardèzh
dúh;
odor placidus, suavis, lubeṡniu, dopadajezh
dúh;
odor suavitatis, dober diſhezhi
dúh;
olere, diſhati,
dúh dajati;
olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali
dúh ima;
resipere, diſhati, en
dúh iméti;
seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá korèn je dolg, eniga lubeṡniviga
duhá;
thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten
dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
gobec m, F
13,
bucculentus, kir ima velika uſta, velik
gobez kakòr lev;
camus, tudi korba na
gobzu konskim;
faux, fauces, golt, gerlu,
gobez, goltanez;
inorus, -a, -um, pres uſt, pres
gobza;
mus araneus, myṡh s'ṡhpizaſtim
gobzam;
postonis, koynṡkiga
gobza ṡheleiṡu;
postpomis, -dis, zaina, ali korba ṡa koinski
gobez;
rictus, -us, divje ṡvirine
gobez;
rostrum canum, paſji
gobiz;
rostrum cervorum, jelenou
gobiz, jelenṡki
gobiz;
rumen, -nis, góltaniz, ali tú jabolzhize na garli, ṡgurni deil
gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina;
trifaux, -cis, kateri ima try garla, ali goltanze, ali
gobze
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
jeza ž, F
11,
bilis, ṡholzh,
jeṡa;
cholera, ṡholzhna boléṡan, tudi dertjè, griṡ, v'jeidanîe,
jeṡa;
exardere ira, od ſerda, inu
jeṡe ſe vuṡhgati;
excandescere, ſe reṡlobiti, od
jeṡe divjati, ſe reṡjeṡiti;
fervere ira, od
jeṡe vréti;
indignatio, negnada, ſard, ſarditoſt, ṡlobnoſt,
jeṡa;
infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od
jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16;
rancor, -oris, ſerd,
jeṡa, pleiſnivina, gnyloſt, ſmerdizhina;
ringere, vel ringi, uſta raſpirati, ſe ṡlobiti, od
jeṡe s'ṡobmy ṡhkripati;
supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od
jeṡe;
supplosio, taku zipatanie inu s'nogami telebanîe, inu od
jeṡe, od ferṡhmaiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kriviti1 nedov., F
2,
aduncare, kriviti;
contrahere os, uſta
kriviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
krumpast prid., F
17,
anguipes, krumpaſta noga kakòr kazha;
arcatus, kakòr en lok
krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen;
claudus, hrom, ſhantou, krulou, ſhepaſt,
krumpaſt, ẛbèdren;
distortus, -a, -um, vkriven,
krumpaſt;
gelaisinus, -ni, tudi ena
krumpaſta uſta, kadar ſe eden ſmeya;
lituus, -tui, en ṡvyt, ali
krumpaſt rúg, ali trombeta, ſhalmai;
mancus, -a, -um, pres ene rokè,
krumpaſt, ṡhtamfaſt;
obliquare, krumpaſtu délati,
krumpaſtu ſturiti;
obliquus, -a, -um, kriu, po ſtrani,
krumpaſt;
obuncus, -a, -um, krevlaſt,
krumpaſt;
praetortus, -a, -um, ſylnu ṡavyt,
krumpaſt, martran;
silo, -onis, vel silus, -li, krumpaſt nuṡ, gori ṡavihan, ploſhaſt;
tortilis, -le, krumpaſt, ṡavit;
tortuosus, -a, -um, krumpaſt, krevlaſt;
valgus, -a, -um, katerimu ſo s'vunai koſty na nogah
krumpaſte;
varus, -ri, kateri pruti s'notarſhnîmu ima koſty
krumpaſte
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
lev1 m, F
8,
alcaba, en
Lev;
ariel, en Boſhji
Leu;
bucculentus, kir ima velika uſta, velik gobez, kakòr
lev;
irrugire, ṡatuliti, ṡaruliti, kakòr en
lev;
leo, lev;
leoninus, -a, -um, od eniga
léva;
leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en
lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá
Lev poshre, taku ṡdaici zerkne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
obraz m, F
13,
aequitatem vidit vultus eius, nîegov
obras je vidil tó pravizhnoſt;
fingere vultum alicuius, eniga
obras, ali podobo na ſe vṡèti, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati;
frons matutina, en ṡhaloſten, ṡaſpán
obraṡ;
mentagra, -ae, luſhai na
obraṡu, tudi kolein trepetanîe;
orarium, ena ruta ṡa
obraṡ ali uſta ṡakrivati;
physiognom, -nis, vel physiognomus, -mi, eden, kateri is
obraṡa poṡnava zhloveṡko naturo;
physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is
obraṡa tó zhloveṡko naturo;
sugillare, progaſtiga, ali s'bojam plaviga na
obraṡu, ali pod ozhmy ſturiti, opravlati, ṡaṡhmagati;
sugillatio, opravlanîe, plavka pod ozhmy, plavu okú na
obraṡi, ali pod ozhmy ṡnaminîe dajanîe;
vari, -orum, plehi na
obraṡu, od koṡiz ṡnaminîa, ali jamize;
versipellis, -le, pregnán, kunṡhtin, kateri ſvoi
obraṡ preminuje;
visus torvus, gard pogled, ſtraſhán pogled, ali
obras;
vultus, -us, obraṡ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
odpreti dov., F
14,
adaperire, odpréti, odkriti, reẛodéti;
aperio, -ire, odkriti,
odpréti, iẛlagati, vganiti;
discapedinare, odpreiti;
discludere, odpreiti, odkleniti, reṡlozhiti;
divaricare, odpreiti, naroṡen djati;
expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei ſhtéti,
odpréti, rezhi;
innare, uſta, ali ſerzè s'ṡheló
odpréti;
pandere, odpreiti, dat ṡaſtopiti, reṡloṡhiti, reṡgarniti;
pange, odpri;
patefacere, reṡodeti,
odpréti, povédati;
recludere, odpréti, odkleniti;
relinire, kai ṡamaſheniga
odpréti, odkriti;
renidere, tudi uſta k'ſmeihu
odpréti;
reserare, odpreiti, odkleniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
razpirati nedov., ringere, vel ringi, uſta
raſpirati, ſe ṡlobiti, od jeṡe s'ṡobmy ṡhkripati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
razvleči se dov., sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku, raſte v'ſardinÿ deṡheli v'ſtudenṡkih oteikih, kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu
ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio, inu uſta
resvleizhejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ruta ž, F
7,
colare, ziditi, ṡkuṡi ſytu, ali eno
ruto;
lingulatus, -a, -um, ena rutiza, ali fazonetel s'predai kakòr en jeſik, de ſe v'eno drugo
ruto, ali v'fazonetel vtakne;
obnubere caput, glavó s'eno
ruto ṡaviti, ali ṡavèṡati, kakor tem, kir glavo vſékajo;
orarium, ena
ruta ṡa obraṡ ali uſta ṡakrivati;
vitta, -ae, ṡhenṡka auba, ṡhnora,
ruta, ali pinta ṡa glavo ṡaveṡati;
vittatus, -a, -um, kateri aubo noſſi, ali je s'eno tako
ruto obèṡan;
vurunda, en fazil is
rute, ṡa rane
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
skrčiti se dov., F
2,
contrahi, ſe ṡkerzhiti;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu
ſe ṡhile, inu kite
ṡkarz[h]io, inu uſta resvleizhejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
smeh m, F
9,
cachinnus, cachinnatio, ſméh, neẛmaſin;
deridiculus, -a, -um, ſméha inu ſhpota vréden;
gelasinus, -ni, ti prédni ſobe, kateri
v'ſméhi ſe kaṡheo;
ha, ha, ha, takú ſe ſmeja, ali en gláṡ tega
ſméha;
perridiculus, -a, -um, dobru
ſméha vrédin, ṡhpota vrédin;
renidere, tudi uſta
k'ſmeihu odpréti;
ridendus, -a, -um, vrédin
ſméha;
risio, risus, -us, ſmeih;
trico, -onis, en tak klavorni zhlovik, kateri ſe ne more
k'ſmeihu perpraviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
smejati se nedov., F
9,
agelastus, neſmejózhni, riſnizhin, ẛhaloſtin kir
ſe ne
ſmeya;
archiogelus, kir
ſe ẛa nyzh
ſmeya;
cachinnare, -ri, ſe prevezh
ſmeyati, grohotati;
corridere, ſe s'drugimi
ſmiati;
dechachinnari, ſe ṡhpotlivu
ſmeyati;
gelasinus, -ni, tudi ena krumpaſta uſta, kadar
ſe eden
ſmeya;
ha, ha, ha. takú
ſe ſmeja, ali en glás tega ſméha;
ridere, ſe ſmeyati;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio
[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi
ſe ſmeyal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
smejoč del., F
2,
renidens os, veſſela inu
ſmejozha uſta;
ridibundus, -a, -um, ſmeyozhi kar nar bulè more
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
suh prid., F
36,
arbor arida, enu
ſuhu drivú;
aridus, ſuh, poſuſhen;
fauces arent, ſo
ſuha uſta ali gerlu;
maceria depulsa, en
ſuh pres apna podert ṡyd;
malleoli, ſuha berſt;
perfervida aestas, cilú ſylnu vrozhe inu
ſuhu leitu;
siccus, -a, -um, ſuh, sicca, ſuha;
sitiens, -tis, ſuh od ṡheje;
torridus, -a, -um, ſúh, poſuſhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
škripati nedov., F
10,
crepare, pokati,
ṡhkripati, ṡhkerniti, zerkniti, poginiti, reſpozhiti;
denticulare, s'ṡobmy
ṡhkripati;
frendere dentibus, s'ṡobmy
ṡhkripati;
infremere, perṡketati, s'ṡobmy
ṡhkripati od jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16;
infrendere, ṡhkripati, ṡaṡhkripati:
ut dentibus infrendere, s'ṡobmy
ṡhkripati;
interstrepere, v'mei timi drugimi ſhuméti,
ṡhkripati, ravſhlati, ropotati;
ringere, vel ringi, uſta raſpirati, ſe ṡlobiti, od jeṡe s'ṡobmy
ṡhkripati;
strepere, strepitare, ṡhkripati, ſhuméti, brenzhati, ropotati, ravſhlati;
stridere, ṡhkripati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
težak2 prid., F
26,
anhelitus, dihanĵe,
teṡhka ſapa, dúh;
arduus, viſſok, inu
teṡhák, ſterm, ſhténgaſt poot;
coma, enu
teṡhku ſpanîe, kir eden s'ozhmy miglá, inu vſai zhúti nemore;
duram famem depellere, to
teṡhko lakoto pregnati, ſe naſſititi;
enixus, -us, tú
teṡhku lédigovanîe tega poroda, ali rojenîe;
equus succusarius, koyn
teṡhke hoje;
fastidiosus, -a, -um, teṡhák, nedleṡhen, zhuden, neluſhten, oſtuden;
gloſsema, -tis, ena
teshka beſséda k'jslaganîu tega piſma;
graveolens, kateri gardú ſmardy,
teṡhkiga duhá;
gravitas, ſmardezha uſta,
teṡhak dúh v'uſtih;
inexplanatus, -a, -um, neiṡrovnán, neisreṡloṡhen, nereṡvèṡan:
inexplanata ligna, en nereṡvèṡan, neravni
teṡhki, jezavi jeṡik;
intolerabilis, -le, intolerandus, -a, -um, ſylnu
teṡhak, nenosliu, netarpeṡhliu;
molestus, -a, -um, nadleṡhin, ṡabavliu,
teṡhak, ṡabavin;
obscurus, -a, -um, ṡatemnen, temmán, pres ſvitlobe,
teṡhák k'ṡaſtopnoſti, neṡaſtopen, neṡnán, mrazhen;
odor gravis, en
teṡhák ſmardèzh dúh;
onus imponere, enu opravilu, ali
teṡhku déllu naloṡhiti, dati;
operosè, s'teṡhkim déllom;
operositas, teṡhku déllu;
orthopnoea, vel ortropaea, boléṡan
teṡhkiga dihanîa;
perarduus, ſylnu ſtermán, cilú viſſok,
teṡhák;
peripneumonia, -ae, pluzhna boléṡan,
teṡhku dihanîe, kir ſe pluzhe ſuſhè;
phantasia, -ae, teṡhke miſli;
plumbeus homo, en
teṡhák zhlovik, en tempil;
scamonia, -ae, vel scamonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga
teṡhkiga ṡhmaha;
scrupulus, -li, ena ṡmota,
teṡhka miſil, pohuiſhanîe;
urina difficilis, teṡhku ṡzanîe
- težiši , F2, aggravescere, zhe dale li teshiſhe perhajati, ſturiti, noſſiti; gravescit valetudo, bolésan li teṡhiſha perhaja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
usta s mn., F
40,
apthae, mihurzi na
vſtih;
est in ore omnium, vſim je
v'uſtih, vſi od nîega govorè, vſi s'nym ſi
uſta ṡbriſhujejo;
fauces arent, ſo ſuha
uſta ali gerlu;
gravitas oris, ſmardezha
uſta, teṡhak dúh
v'uſtih;
haesit vox favcibus, tá ſhtima ſe je
k'uſtam perlipila;
innare, uſta, ali ſerzè s'ṡheló odpréti;
inorus, -a, -um, pres
uſt, pres gobza;
os movere, s'uſtmi merdati;
os obturare, uſta ṡamaſhiti;
oza, ozes, tá ſmrád, ali ſmardezhe is
uſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
velik prid., F
291,
ardor, vrozhúſt, ẛhganîe,
velika vrozhina;
augustus mansis, veliki ſerpán;
betonica, erdezha
velika rosha;
blepharo, s'velikimi obervi;
bucculentus, kir ima
velika uſta,
velik gobez, kakòr lev;
consiligo, -nis, tá
veliki telok, enu ẛeliṡzhe;
festum Aſsumptionis, veliki ſhimaren;
festum Pashcatis, velika núzh, vuẛam;
funus solenne, pogreb
s'veliko zhaſtjó;
grandevitas, velika ſtaroſt;
grandis, -de, velik;
majus, veliki travna méſſez,
veliki travn;
parasceve, perpravlanîe,
veliki petek;
porsiculum, tá mala vratiza na teh
velikih;
umbella, -ae, ena ſeinzhiza, ali taiſta ſtreiſhiza, katero te
velike goſpè v'rokah pred ſabo noſſio, de yh ſonze ne opezhe;
prim. vekši
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: velik prid., F
2,
Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta
velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavga;
pteridium, -dii, velike praprat. Scopoli
[169, 170: Pteridium. Incolis Velka praprat, parbret; v seznamu Nom. Carn. Welka parbret]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ves zaim., F
244,
abundans, kir ima
vſiga obilnu, inu ẛadoſti, bogat;
adedere, vſe ſnéſti,
vſe dojéſti,
vſe do konza ſnéſti;
circunsudare, vus ſe potiti;
est in ore omnium, vſim je v'uſtih,
vſi od nîega govorè,
vſi s'nym ſi uſta ṡbriſhujejo;
feralia, -orum, vſih duṡh dán, teh mertvih dán;
marasmus, ſuhota ali ẛuſha, kadar vṡhè
vſá tá narojena mokrota vſahne;
obnixè, ſylnu,
s'vſo mozhjó, lipú;
orbis terrarum, okrogloſt ſvitá,
vus volen ſveit;
prae omnibus, pred
vſimi;
totus, -a, -um, ceil,
vus;
vociferari, ukati, vpiti na
vus glaṡ, krizhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
videti nedov., F
35,
acrochordon, ſo bradovize ... na dni ſo cilú voske, de
ſe vidi kakòr de bi viſſeile;
apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir
ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa;
appareo, -ere, ſe iskaẛati, perkaẛati ſe, ſe puſtiti
viditi;
caecultare, hudú
viditi, en ṡhleht pogled iméti;
caeculus, kateri malu
vidi;
cernere, viditi, gledati;
difficile nobis videtur, nam
ſe teṡhku
vidi;
extantia, bitje, kar je kai
viditi;
extare, biti, vun gledati, vun
ſe viditi, ſe ṡnaiti;
halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera
ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza
vidi;
phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza,
ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju bliṡi Provenze;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio, inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku
ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety,
ſe vidio glavize gole;
ut probaretur, de bi
ſe vidilu, ali ṡkuſſilu;
videbitur, ſe bó vidilu;
videre, viditi;
visibilis, -le, videozhi, kar
ſe more
viditi;
visus est, ſo ga
vidili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
votlo sam., F
3,
cavaticus, povṡhi, kateri v'luknîah, inu
v'votlim raſtejo;
orificium, uſta, ali tú
votlu ene ſléherne rizhy;
tubus rotae, tú
votlu per kolleſſi, luknîa v'peiſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zakrivati nedov., F
7,
abscóndere, ẛkriti, ẛakriti,
ẛakrivati, perkriti;
caelare, ṡakrivati, ẛamolzhati;
diſsimulator, tá kir
ṡakriva, ẛanaſhaviz;
orarium, ena ruta ṡa obraṡ ali uſta
ṡakrivati;
protegere, ſhirmati,
ṡakrivati, ṡagarniti, obarovati, ṡaſlanîati, ṡakriti;
velamen, -nis, velamentum, ṡakrou, ṡakrivanîe, vſe tú ṡzhim
ſe kai
ṡakriva;
velare, ṡakrivati, ṡakriti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zamašiti dov., F
11,
abstrúdere, odpahniti, ẛatiſniti,
ẛamaſhiti, ẛabiti, ẛadélati, skriti;
constipare, v'kupai ſtiſniti, ſtiṡkati, ẛetakniti,
ẛamaſhiti;
ferruminare comiſsuras navium muſci coma, s'maham
ṡamaſhiti ṡhpranîe v'ladji;
obstipare, ṡatiṡkati, ṡatakniti,
ṡamaſhiti;
obstruere, ṡamaſhiti, ṡaſuti, ṡaſipati;
obthurare, vel obturare, ṡatakniti, ṡatiſniti,
ṡamaſhiti, ṡapreiti, ṡatlazhiti;
obturamentum, vel obthuramentum, ṡamah, tú s'zhim
ſe kai
ṡamaſhy;
opilare, ṡamaſhiti;
opitulare, ṡatiſniti,
ṡamaſhiti;
oppilare, ṡamaſhiti, ṡatakniti;
os obturare, uſta
ṡamaſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zbrisovati si nedov., est in ore omnium, vſim je v'uſtih, vſi od nîega govorè, vſi s'nym
ſi uſta
ṡbriſhujejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zlobiti se nedov., F
4,
rabiare, uſtezhi,
ſe ṡlobiti;
ringere, vel ringi, uſta raſpirati,
ſe ṡlobiti, od jeṡe s'ṡobmy ṡhkripati;
saevire, divjati,
ſe ṡlobiti, vſtezhi;
zelatus sum, ſim
ſe ṡlobyl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
želja ž, F
31,
appetitus ad cibum, ẛhela k'jedi, lazhen biti;
aspiratio, ẛhela;
cupido, ṡhela, hotlivoſt;
desiderium, ẛhela;
emacitas, -tis, kupaṡhelnoſt,
ṡhela h'kupuvanîu,
ṡhela kupovanîa;
innare, uſta, ali ſerzè
s'ṡheló odpréti;
invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti,
v:g: me je lakota, ali
ṡhela obſhla;
optabiliter, po vſi
ṡheli, inu voṡzhenîu;
voluptas, lúsht,
ṡhela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.