alárm -a m (á) 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm pri požaru;
gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm; lažni alarm // naprava, ki daje tak znak: sprožil se je požarni, protivlomni alarm; izklopiti, vklopiti alarm; vlomilci so najprej onesposobili alarm; avtomobil ima vgrajen avtomobilski alarm // naprava ali njena funkcija, ki s takim znakom opozarja na kaj sploh: zazvonil je alarm; nastaviti alarm; vibracijski alarm; alarm na mobilniku, na uri
♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti// čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben;
njihov prihod je vzdignil velik alarm
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
aparát -a m (ȃ) vklopiti ~ |napravo|; prakt.sp.: briti se z ~om z brivskim aparatom; zamenjati film v ~u v fotografskem aparatu; nevtr. bolnikov slušni ~; upravni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
-klopīti -klọ̄pim samo v sestavi
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kontákt -a m (ȃ) ~ med površinama stik, dotik; elektr. dober, slab ~; vklopiti ~ pri avtomobilu; imeti, navezati ~ s kom stike, zvezo; biti v ~u s kom v stiku, v zvezi; vtičnica z varnostnim ~om
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
móbitel -a m (ọ̑) pog. mobilni telefon, mobilnik: mobitel je zvonil v prazno;
izklopiti, vklopiti mobitel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
péč1 -í ž (ẹ̑) 1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča;
izdelovati peči;
obzidati, preložiti peč;
zakuriti peč, v peči;
kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč 2. velika naprava, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva: v kotu stoji peč;
greti se na peči;
klop ob peči;
sedeti pri peči, za pečjo / kmečka peč // notranjost te naprave, namenjena zlasti za peko: razbeliti, zasloniti peč; jemati kruh iz peči; postaviti lonce v peč / krušna peč 3. navadno v zvezi električna peč naprava za ogrevanje z električno energijo: izključiti, vklopiti peč / ogenj je povzročila električna peč 4. naprava ali del naprave, v kateri nastaja toplotna energija, potrebna za kako delo: peč centralne kurjave, lokomotive;
obratovanje, okvara peči 5. s prilastkom naprava za pridobivanje, izdelovanje česa, navadno pri visoki temperaturi: cementna peč;
lončarska peč za žganje glinaste posode;
pekovska peč;
sušilna peč;
peč za taljenje rude / upepeljevalna peč
● ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; šalj. poglej, kakšno široko peč ima zadnjico; za vikend je kupil staro peč pečnice za kmečko peč; ekspr. cele dneve sedi za pečjo lenari, počiva; knjiž. visoka peč plavž
♦ elektr. električna akumulacijska peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja; etn. kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami; metal. jeklarska, komorna, plamenska peč; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž; teh. infra peč ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prikljúčiti -im dov. (ú ȗ) 1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: pod klancem so vlaku priključili še eno lokomotivo;
priključiti prikolico k avtomobilu, na avtomobil;
priprava se priključi k vlečnemu vozilu 2. povezati z omrežjem: strokovnjak jim je priključil pomivalni stroj;
priključiti plinski štedilnik, televizor / priključiti motor vklopiti, vključiti; grelec se avtomatično priključi // povezati s čim sploh: priključiti stransko cesto na glavno; priključiti peč na dimnik; priključiti se na električno omrežje, plinovod, toplovod // začeti dovajati: plačati smo morali dolg, da so nam spet priključili električni tok 3. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: četo so priključili brigadi;
podjetju bodo priključili več manjših obratov;
nekaj krajev so priključili k sosednji občini / samovoljno priključiti zasedeno ozemlje / publ.: kuhinji so priključili še shrambo prizidali; teh živali ne moremo priključiti opicam uvrstiti mednje; prošnji je treba priključiti različne priloge dodati4. šport. dati nogo k drugi nogi: naredimo korak z desno nogo, levo pa priključimo / priključi kot povelje naredi vrsto strnjenoprikljúčiti se
začeti biti skupaj s kom: priključiti se gruči, pogrebnemu sprevodu / priključil se je otrokom, ki so se igrali na dvorišču / zakaj se nam nisi priključil nisi šel z nami
// začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj; pridružiti se: priključiti se upornikom / priključili so se osvobodilnemu gibanju
● zastar. nič neprijetnega se mi ni priključilo zgodilo, pripetilo; publ. vsi so se priključili njegovemu mnenju soglašali z njim
prikljúčen -a -o:
nestrokovno priključen aparat; peč je priključena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
priklopíti in priklópiti -im dov. (ī ọ̄) 1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: priklopiti lokomotivo;
k tovornemu vlaku so priklopili oba potniška vagona 2. povezati z omrežjem; priključiti: priklopiti plinski štedilnik;
strokovnjak mu je priklopil televizijski sprejemnik / priklopiti motor vklopiti, vključiti// narediti, da je kaj povezano s čim: priklopiti tovarno na plinovod in toplovod // začeti dovajati: ko so plačali pristojbino, so jim priklopili električni tok 3. publ. priključiti, pripojiti: botaničnemu vrtu bodo priklopili še sadno drevesnico;
mestu so priklopili nekaj predmestij / hiši je novi lastnik priklopil hlev prizidal; tekstu je priklopila slovar narečnih besed dodalapriklopíti se in priklópiti se zastar.
priključiti se, pridružiti se: popoldne se jim je priklopilo še nekaj izletnikov / priklopil se je njihovemu mnenju
priklópljen -a -o:
prikolica je že priklopljena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prižgáti -žgèm dov., prižgál (á ȅ) 1. narediti, da kaj začne goreti: prižgati petrolejko, stenj, svečo;
prižgati s tlečim ogljem, z vžigalico / prižgati komu cigareto; po kosilu si rad prižge pipo rad kadi pipo / prižgati ogenj / ekspr. noč je prižgala tisoč zvezd // narediti, da kaj začne svetiti: vstopil je v sobo in prižgal vse lestence; prižgati reflektorje; prižgati dolge luči; po vasi so se prižgale prve luči
♦ avt. prižgati meglenke 2. pog. vključiti, vklopiti: prižgati radijski, televizijski sprejemnik / prižgati motor 3. pri kuhanju, pečenju narediti, povzročiti, da se zaradi vročine kaj močno prime podlage in poškoduje: prižgati jed;
meso se je v ponvi prižgalo
● publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; ekspr. prižgala mu je plamen v srcu vzbudila ljubezen, naklonjenost; ekspr. ko se je prižgala zarja, so bili že na vrhu ob zarjiprižgán -a -o:
pustila je prižgan električni kuhalnik; prižgana cigareta; prižgana jed
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prižgáti -žgèm dov., 3. os. mn. prižgêjo tudi prižgó, nam. prižgàt; prižgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj ~ petrolejko, svečo; publ. ~ zeleno luč za kaj omogočiti kaj, dati dovoljenje za kaj; knj. pog. ~ televizor vključiti, vklopiti; prižgati komu kaj ~ gostu cigaretoprižgáti se -žgèm se (á ȅ) Luči so se prižgale
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prižgati ► ˈpr̥žgat -en dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
puzzle2 in púzle -zel [prva oblika pázle] ž mn. (ȃ; ȗ) sestavljanka iz ploščic nepravilnih oblik z narisanim delom slike, ki nastane na koncu sestavljanja: kratkočasiti se z zlaganjem puzzel // pog. kar je sestavljeno iz več elementov, delov; sestavljanka: kot del puzzel se je moral vklopiti v dogajanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sklópka -e ž (ọ̑) strojn. priprava, s katero se združita ali ločita gnana in gonilna gred: izklopiti, vklopiti sklopko;
zamenjati sklopko;
pritisniti na sklopko;
pedal sklopke;
sklopka in menjalnik / elektromagnetna, hidravlična sklopka; lamelna, ploščata sklopka; torna sklopka pri kateri se prenaša vrtilno gibanje s trenjem
♦ avt. kolutna sklopka s kolutoma, ki ju vežejo sorniki ali čepi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
štedílnik -a m (ȋ) 1. naprava z železno ploščo za kuhanje in ogrevanje: zakuriti štedilnik, v štedilniku;
pobrati pepel iz štedilnika;
postavila je lonec na štedilnik / zidani, železni štedilnik; štedilnik na drva, premog 2. v zvezah: električni, plinski štedilnik naprava za kuhanje z električno energijo, na plin: izključiti, vklopiti štedilnik / električni štedilnik s štirimi grelnimi ploščami; kombinirani štedilnik za kuhanje z električno energijo in na plin; kuhinja s plinskim štedilnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
štedílnik -a m (ȋ) zakuriti ~, v ~u; vklopiti ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
tlívka -e ž (ȋ) elektr. žarnici podobna priprava, v kateri posreduje razredčeni plin prehod električnega toka: vklopiti tlivko;
kontrolirati s tlivko / neonska tlivka z neonom napolnjena plinska elektronka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vklāpljati – glej -klopīti, vklopīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vklȍp – glej -klopīti, vklopīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vklopítev -tve ž (ȋ) glagolnik od vklopiti: vklopitev hladilnika;
gumb, stikalo za vklopitev / vklopitev dodatnih motorjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vklopíti in vklópiti -im dov. (ī ọ̄) 1. vzpostaviti (s stikalom) električni tok in s tem omogočiti delovanje česa: vklopiti električno peč, računalnik;
vklopiti s pritiskom na gumb, stikalo, tipko / vklopiti električni tok 2. s premikom mehanizma povzročiti delovanje kake priprave, stroja: vklopiti stikalo, zavoro;
vklopiti žago / vklopiti avtomatsko krmarjenje
♦ elektr. vzpostaviti za krajši čas električno zvezo s stikalom; strojn. vklopiti sklopko vklopíti se in vklópiti se pog.
vključiti se, vživeti se: vklopiti se v družbo
vklópljen -a -o:
vklopljen stroj; pustiti likalnik vklopljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vklopíti in vklópiti -im dov. vklópi -te in -íte; vklópil -íla, vklópit, vklópljen -a; vklópljenje; (vklópit) (í/ȋ/ọ́ ọ́; í/ȋ/ọ̑ ọ̑) kaj ~ računalnik; ~ stikalovklopíti se in vklópiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́; í/ȋ/ọ̑ ọ̑) v kaj ~ ~ ~ družbo → vključiti se, vživeti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vklopíti in vklópiti -im
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
vklopíti se in vklópiti se -im se
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024