angelika ž, F
4,
caulias, -liae, ena voda s'eniga ẛeliṡzha, kateru je
Angeliki glyh oẛmena;
laserpitium, -tÿ, je en ṡhonft od eniga neṡnaniga ṡeliṡzha, ty vuzheni darṡhe, de je naſha tá dobru diſheza
angelica;
magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta
angelike;
ſilphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliṡzha, eni meinio de letú ṡeliṡzhe je
angelica
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blaten prid., F
5,
aqua limosa, ylnaſta,
blatna voda;
coenosus, blaten, vmàẛan;
limosus, -a, -um, blaten, ylovaſt, ylov, glinaſt;
lutescere, blaten, ali ylovaſt perhajati;
lutosus, -a, -um, blaten, vblaten
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
brazda ž, F
7,
arula, ena v'podobi ene
braṡde votlina, ena brusda, ali votlina v'Cerqui;
colliquiae, -arum, vodene
braṡde, vodeni jamizhi;
imporcare, na nyvi
braṡde délati, orati, naſjati;
lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami jamizh de ſe voda odtéka;
novalia, braṡde;
sulcare, orati,
braṡde délati;
sulcus, -ci, jamizh,
braṡda;
prim. bruzda2
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
breg m, F
6,
choma, -tis, en
brég, ali naſsip ṡemlè de voda ne grè vſtrán;
clivus, en
brég;
crepido, -nis, tlá, en
brég, kir vodeni valovi noter buhajo;
fibra, -ae, breig ali krai per vodi, ali per kraju tekozhe vodè;
litus, -oris, krai vodè,
breig, brúd, kraj morjá;
ripa, -ae, krai per vodah,
brég nad vodó
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
brod m, F
12,
emporium, -ÿ, en
brud, krai ali méſtu ẛa kupzhio;
limenarcha, -ae, morṡkiga
brodá goſpúd;
litus, oris, krai vodè, breig,
brúd, kraj morjá;
navale, -lis, en morṡki
brúd, per kraji morjá, kamer ſe ladje perveṡujejo;
navigius, -gÿ, brúd;
portitor, brodár, brodnyk, kateri na enim
brodu zol jemle;
portuosus, -a, -um, kir je doſti
brodou, de ſe morejo ladje pervèṡati;
portus, -us, brúd, kamer ſe barke, ali ladje s'hajajo: morṡki
brúd;
trajectus, -tus, trajectio, brúd na vodi;
vada transire, zhes
brody pregaṡiti;
vadum, -di, brúd, gas, plitva voda, de ſe more lagku gaṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
celo prisl., F
349,
approbus, cilú dober;
aqua eximia, ena
cilú dobra voda;
caro mustea, cilú friſhnu meſſú;
celeriter, -rius, -mè, cilú hitru;
disperdere, cilú ṡatréti, pogubiti;
dulciculus, cilú oſlaſſen;
edurus, -a, -um, de nei
cilú terd;
emirari, ſe
cilú ṡazhuditi;
humillimus, cilú pohlevèn;
infensus, -a, -um, na eniga
cilú ſerdit, enimu ſovraṡh, reṡdraṡhen;
integerrimè, cilú do konza riſnizhnu;
intimus, tá
cilú nar noterſhnî;
juvencula, junizhizha,
cilú mlada;
largiter, cilú obilnu;
libenter, cilú rad;
merè, zhiſtu,
cilú;
neutiquam, cilú kratku nikár;
ocyſsimè, cilú hitru;
omninò, cilú, timu je takú;
per, cilú ſylnu, po, pre, ṡkuṡi;
perangustè, cilú na voṡku;
plané, cilú, ravnu takú;
scientiſsimus, kateri
cilú dobro ṡná,
cilú do konza dobru vuzhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
cev ž, F
7,
calamus, zéu, perje ſa piſſanîe;
panus, -ni, zeu per tkalzi, na katero ſe preja navya;
sciphon, zeu, ali ṡhléb, po katerim voda tezhe;
siphon, -nis, ena
zeu, ali ror, po katerim voda tezhe;
siringa, -ae, ena
zeu, ali ror;
tibia, -ae, tudi ta
zeu pod kolénam, goleinu;
tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
čez prisl., I.
fluxè, popolnoma,
zhès ṡadoſti;
praeter, zhes, ṡvunai, raṡin;
supervagari, zheṡ doſegati,
zheṡ inu
zheṡ mladize gnati;
trans, v'prég, na uni ſtrani, mimú,
zhèṡ, pre;
ultrà, zhes, daile; II.
caetera, -rum, kar je ſhe
zhès, kar je
zhès oſtalu, tu drugu;
dedere se, ſe podati, ſe
zhes dati;
evomere, ṡbluvati, koṡlati,
zheṡ dajati;
superstagnare, zheṡ yti,
zheṡ tezhi.
v:g: kadar voda
zheṡ veyer ali
zheṡ jeiṡ gre;
supervagari, zheṡ doſegati,
zheṡ inu
zheṡ mladize gnati;
prim. čezdati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
čez predl., ab hinc post annum, od sdai
zhes enu leitu;
ad haec, zhes letú;
aliquem allatrare, zhes eniga hudú govoriti;
canalis, en graben
zheṡ ror;
detractare, hudú
zheṡ eniga govoriti;
lex agraria, polṡka, ali
zhes pula poſtava;
modicum, malu,
zhes enu malu;
obsaevire, ſe
zhes eniga jeṡiti;
pernox, -ctis, celó núzh,
zhes ceilo núzh;
placa, -ae, ena berv
zhes vodó;
prodigiosè, zhes naturo;
quinetiam, já tudi,
zhes tú;
rex regum, krail
zhes kraile;
subdiu, zhes dán, po dnèvi;
succensere, zhes eniga ſa reſſerditi;
superstagnare, zheṡ yti,
zheṡ tezhi.
v:g: kadar voda
zheṡ veyer ali
zheṡ jeiṡ gre;
supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti;
supra, ṡgorai, verhu, nad,
zhes, na
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
človeski prid., F
20,
asterias, kateri na
zhloveska govorjenîa mèrka;
capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne
zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú;
dysuria, oſtrúſt
zh[l]ovéṡke vodè, teṡhkúſt
zhlovéṡke vodè v'zuranîu;
illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim
zhlovéṡkiga blata;
imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe;
incarnatio, zhlovéſku poſtanîe;
intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè
zhloveṡku blatu;
ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda
zhloveṡka ṡaperta;
lex humana, zh[l]ovéṡka poſtava;
lotium, -tÿ, ṡzalniza,
zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda;
matella medica, glaṡh ṡa
zhlovéṡko vodó;
medicamenta diuretica, arznie, katere
zhlovéṡko vodó ṡhenò;
oletum, -ti, zhloveṡku blatu;
persona, -ae, ena
zhloveṡka perſona;
physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó
zhloveṡko naturo;
physiognon, -nis, vel Physiognomus, -mi, eden, kateri is obrasa posnava
zhlovesko naturo;
radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki
zhloveṡki danki;
statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po
zhloveṡkim ṡhivoti;
prim. človeški
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dež m, F
20,
appluit, deṡh perpada;
appluo, -ere, deṡh perpadati;
cataracta, en velik nagel
deẛh, ali nalyu;
colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od
deṡhja;
complutus, -a, -um, podeṡhjen, od
deṡhja s'mozhen, reshozhen
[!]. Amos.4.ver.7;
compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od
deṡhja voda ṡbèra;
imber, -ris, en nagel
deṡh, ploha;
imber gelidus, en merṡel
deṡh;
imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl;
imbricus, -a, -um, deṡhevun,
h'deshju nagnên;
imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar
deṡh pomeini;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe
v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh;
penula, -ae, en plaṡzh ṡa
deṡh, ali ṡa hudu vremè;
pluere, deṡhiti;
pluit, deṡh grè, deṡhy;
pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa
deṡh, de ſe pudnîo ſtopi;
pluvia, -ae, deṡh;
procella, -ae, vihár s'naglim
deṡhjam, hudu vreme;
psecas, -dis, tih
deṡh, kadar po malim parſhy;
repentina pluvia, nagla ploha
deṡhja;
sudum, -di, lipú vremè po
daṡhji, vedrú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dežela ž, F
109,
Affrica, ẛamorska
deshela;
agyrta, po
desheli klatesh;
area, tudi ena ſuha
deṡhela, gubnu;
dictio, derṡhava, ladanîe,
deṡhela;
Doras, Drava tekozha voda v'ṡhtajerski
deṡheli;
externus, vunaini, ptuji, s'ene druge
deṡhele;
exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali
v'deṡhelo priti;
geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali
deṡhele mèri;
Illyris, ſlovénṡka
deṡhela;
incola arbor, drivú s'ene druge
deṡhele;
insula, -ae, ottok, enu meiſtu
deṡhele na ſredi vodè;
Latium, -ÿ, ta latinṡka
deṡhela v'laṡhki
deṡheli poleg Rima;
patria, -dum, ozhetina, ali domazha
deṡhela;
proceres, ti viſhi eniga méſta, ali
deṡhelè glavarji;
provincia, -ae, Deṡhela, derṡhava;
regio, -onis, deṡhela, okuliza, ſtrán;
regnum, -ni, kraileſtvu, eniga kraila
deṡhela;
rusticatio, kmetovanîe, na
deṡheli, ali na puli prebivanîe;
scolymos, laṡhki oſſad,
v'deṡheli naſhi ga je doſti;
subvectio, podpelanîe, ali pelanîe zheṡ
deṡhelo;
tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati;
terra, -ae, ṡemla, perſt:
deṡhela;
vestrans, -tis, vaſhe
deṡhelè, ali vere: ali is vaſhiga kraja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
deževen prid., F
11,
aqua pluvialis, deṡhevna voda;
fontes aquarum, deṡhevne plohe;
imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deṡhju nagnên;
nimbosum tempus, deṡhevnu, hudu, véternu, inu viharnu vremè;
pluvia aqua, deṡhevna voda;
pluviales dies, deṡhevni dnèvi;
pluvialis, -le, deṡhevin;
pluvialis dies, deṡhevin dán,
deṡhevni dán;
pluviosum tempus, deṡhevnu vremè;
pluvius, -a, -um, deṡhevni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
drevce s, F
11,
amomum, enu maihinu
drévze, kakòr ena divja terta, da en leip dúh;
mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ṡelenim
drevzi. Jer:48;
olusatrum, -tri, enu
drevze, ali ſvibovina, s'perjam ṡèlu enaku;
papyrifer, ut amnis papyrifer, ta tekozha voda, katera takovu
drevze parneſſe, ali naprei dá;
papyrus, -ri, vel Papyrum, -ri, je enu
drevze v'Egypti;
prunus agrestis, dernulovu
drevze;
ribes, tú ardezhe laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim
drevzi;
rosmarinus, -ni, roṡhmaryn, lipú vſelei ṡelenu inu diſezhe
drevze;
sisara, -ae, ena rèſſa, ali
drevze takú imenovanu;
suber, -ris, je enu
drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi;
viburnum, -ni, dobroleitovina
drevze
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dvorišče s, F
9,
andron, enu vosku
dvoriṡzhe v'mei dvema ṡydama;
area, en velik proſtor,
dvoriṡzhe, enu jugnu, ṡkadeîn, Isa:30.v.24. scheüer;
atrium, dvór,
dvoriszhe;
aula, muſſoush, dvór,
dvoriṡzhe;
cavaedium, en dvòr, ali
dvoriszhe per eni hiſhi;
chors, enu
dvoriszhe per eni hiſhi;
impluvium, -ji, en ror na
dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh;
peristylium, -lÿ, vel peristylum, -li, enu meiſtu s'ſtebry okuli obdanu, kakòr v'teh Cloiṡhtrih, ali na goſpoiṡkih
dvoriṡzhih;
prothyrum, -ri, enu
dvoriṡzhe, zhes kateru ſe is gaſe v'hiſho grède
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
element m, F
2,
aether, Nebú, lúft, ta
Element: ṡlaſti tega ognîa;
elementum, ṡazhetek ene ſléherne rizhy, kakòr je ogîn, voda lufft, ṡemla, tu ſo ty ſhtiri
Elementi: tudi ti puſtobi a, b, c
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
fajhtikost ž, F
3,
lema, -ae, karmeṡhlivoſt, voda v'ozhéh, kakòr ena ſyrotka, huda
faihtikoſt teh ozhy;
lentor, -oris, ena
faihtikoſt, katera ſe kakòr lym vleizhe;
mador, -oris, mokrúſt, mokrota,
faihtikoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gasiti nedov., F
5,
cupiditates extinguere, ṡhele
gaſſiti;
extingvere, pogaſſiti, vgaſniti,
gaſſiti;
ferraria aqua, voda kir ṡheléṡu
gaſſè;
interstinguere, gaſſiti;
sedare, tolaṡhiti, potihiniti, ṡmyriti, potolaṡhiti,
gaſſiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gaz ž, vadum, -di, brúd,
gas, plitva voda, de ſe more lagku gaṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gaziti nedov., F
3,
transvadare, pregaṡiti, v'prég
gaṡiti;
vadare, gaṡiti, pregaṡiti;
vadum, -di, brúd, gas, plitva voda, de ſe more lagku
gaṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gnojnica ž, nautea, -ae, gnoiniza, ena ſmerdezha voda, ali ṡeliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gorak prid., F
29,
adaestuare, vrozhe biti,
gorkú perhajati, perpékati;
calda, -ae, gorka voda;
caldaria cella, gorka kamra, ena paishtiba;
caldarium, kotel ṡa
gorko vodó;
caldus, -a, -um, gorák;
calens, topál,
gorák;
calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti;
calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen;
coctura, -ae, gorka roſſa,
gorku vremè;
concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti,
gorku ſturiti;
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti
gorák;
defervefacere, ṡavreiti, s'vrenîam
gorku ſturiti, povréti;
excalefacere, ṡagréti,
gorku ſturiti;
excalefactoria vis, ena
gorka múzh;
fervidus, -a, -um, vrózh, vrél,
gorák, fliſſik;
heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je
gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni;
ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen,
gorák kakòr ogîn;
obcalere, ogréti, okuli, inu okuli
gorák biti, ali ſe ogréti;
praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu
gorák;
prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je
v'gorkih inu vrozhih deṡhelah;
propinigeon, ena kamra, ali
gorki shtibilz per hiſhi;
recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali
gorku perhajati;
refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali
gorku ratati;
Sunamitis, je tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu
gorka;
themas, en
gorák gvant;
thermopôla, -ae, en kuhar, kateri
gorke jidy predaja;
thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe
gorke ṡhpiṡhe predajajo;
thermopotare, gorke ṡhupe pyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
grgranje s, F
2,
gargarismus, ena voda ṡa ſpiranîe garla, ṡa
gargranîe;
gargarizatus, -us, gergranîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
grizeč del., coagulum, -li, griṡezha voda, katera ṡheléṡu jei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
hiša ž, F
102,
aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe;
cancellaria, piſſarska
hiſha;
casa, -ae, ena ṡhleht
hiſha, kozha;
coenaculum, vezherje meiſtu, leitna
hiſha;
curare domum, ẛa
hiſho ṡkerbeti;
domesticatim, od
hiſhe do
hiſhe;
domus, hiſha;
dormitorium, -rÿ, hiſha ẛa ſpanîe,
hiſha k'ſpanîu;
è domo, is
hiſhe, ali od
hiſhe;
gurgustium, -ÿ, paſtirska
hiſha;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá
v'hiſho padezha luzh;
incolumes aedes, dobru pozimprane
hiſhe;
lemures, nozhne poſhaſti, katere po
hiſhah ropotajo;
refectorium, ṡa jeid
hiſha;
suggandia, ſtreſhiza pred
hiſho;
textrina, -ae, tkalza
hiſha;
zeta, -ae, hiſha ali kamra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
hlajenje s, frigidarium, -rÿ, voda ṡa
hlajenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
hlod m, F
7,
fustis, hlod, poliza, podvèrik, krepel, povierik, drog;
fustuarium, -rÿ, tepenîe s'eno palizo, ali
hlodom;
lignum, leis, polénu,
hlod, povirik, krepel, drivú;
mutulus, -li, tudi tá
hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim tramovi leṡhè;
palangae, ty
hlodi, ali valerji, na katerih te barke, ali ladje v'murje pahnejo, ali vunkai vleizhejo;
proceres, tudi taiſti kameni, ali
hlodi, kateri is ṡyda vun gledajo, de ſe vodar na nîe ſtavi;
tollenon, -onis, en dolg
hlod, na katerim je od ṡadai en teṡhki kamen, s'katerim ſe voda s'ene ṡhterne vleizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ilnast prid., aqua limosa, ylnaſta, blatna voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izero s, F
6,
Benacus, ysèru Garda;
expatians lacus, enu veliku ſhiroku
yṡèru, preſtranu;
haliaetus, -ti, en morṡki adler ali poſtoina, v muṡgenih
yṡerih, v'bizhji prebiva;
Maeotis, enu veliku
yṡeru v'ſcitji;
probaton, pecus probatica piscina, yṡeru te ṡhivine;
Thesbitis, enu
yṡeru, ṡkuṡi kateru tezhe tá velika voda, Tygris
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izskakati nedov., papilla, -ae, ror is kateriga voda
iṡkaka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izvireč del., aqua scaturiens, manans, isvirezha voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jabolčen prid., F
2,
acacia, -ae, voda s'jabolk ſprèſhana, kiſſila
jabolzhna voda;
equus scutulatus, en koîn
jabulzhne ſive farbe, ṡhpeglaſti koyn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jabolko1 s, F
22,
acacia, -ae, voda
s'jabolk ſprèſhana;
colibia, vilia munuſcula, maihini dary, kakòr vſa ṡhlaht ſorta
jabulk, hruſhik, pogazhe,
etc:;
granatum, -ti, enu margaranovu
jabolku;
mala claudiana, jabulka ardezha kakòr ogyn;
mala frixa, pohana
jabulka;
mala rubeliana, ardezhkaſta
jabulka;
malum, -li, jabolku;
melapium, -py, ena ſorta
jabolk;
melimelum, -li, ena ſorta ſladkih
jabolk, kakòr mèd, paradiṡhizhi;
mollusca, -ae, ene breiṡque
jabolku, en orih s'eno tanko lupino;
poma acidula, kiſſila
jabulka, liſnika;
poma caduca, jabulka, katera ſama doli padajo;
poma decusnana, velika
jabulka;
poma fugatia, jabulka, katera hitru gnyejo;
poma praecocia, per zaiti ṡreila
jabulka;
poma seratina, poṡna ṡreila
jabulka;
pomum convalium, ſad, ali
jabolka is dolyn;
punicus, -a, -um, ardezhi,
ut punica poma, margarane
jabolka;
stipare malis, s'jabulki ſe ohladiti;
tragemata, Confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr hruṡhke, ſyr,
jabolka, pogazhe, inu druge rizhy;
unedo, na terni
jabulka;
vinum pomarium, is
jabolk vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jagned m, F
3,
populetum, -ti, kir topolovina,
jagnedi, ali topolke raſteo;
populifer, -ra, -rum, ut Padus populifer, tá voda Pó v'Laṡhki deṡheli, per kateri ti topoli radi raſteo, inu ti
jagnedi;
populus, -li, tudi en topol, ali
jagned
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jamič m, F
9,
colliquiae, -arum, vodene braṡde, vodeni
jamizhi;
fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi;
hydraulax, vodeni
jamizh;
incilia, vodeni ṡhleibi, ali
jamizi, po katerih voda tezhe;
lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami
jamizh de ſe voda odtéka;
porca, -ae, tudi en krai na nyvi, tá viſſokota v'mei dvéma
jamizhama;
striatus, -a, -um, s'takeſhnimi
jamizhi, ali ṡhlibiki napravlen, ali ṡréṡan: tudi malanu déllu. 3.Reg:7.v.24;
sulci aquarÿ, vodeni
jamizhi;
sulcus, -ci, jamizh, braṡda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ječmenov prid., F
7,
cluma, vel gluma, jezhmenove pléve;
hordaeceus, -a, -um, jezhmènov;
ordeaceus, vel hordeaceus, -a, -um, jezhmenou;
panis hordeaceus, jezhmenou krúh;
polenta, -ae, jezhmenova moka roṡhtana, ṡganzi;
ptisana, -ae, pſhenu, jeſpraîn,
jezhmenova kaſha;
zythum, -thi, vel zythus, -thi, jezhmenova voda, vol, is kuhaniga ṡhita pytje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jermenec m, F
3,
lemnisci, -orum, ledar, ali
jermenzi, na katerim ſe kreguli na rokah noſſio;
ligula, -ae, podveṡiza,
jermènez, neſhel, kai maihiniha ṡa ṡvèṡanîe;
obstragulum, -li, tá knof na hlazhah, tudi tá leder na punzhohih, kateri ſe
s'jermènzi ṡaveṡuje de voda notar ne grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jesih m, F
15,
acescere, jeſſih poſtati, jeſſizhin biti, na
jeſſih zikati, ali perhajati;
acetabulum, -li, -la, poſſoda, ali ṡklédiza ẛa
jeſſih. puldrugi peharz, ali
jeſſih;
acetaria, -ae, s'jeſſihom ſalata;
acetum, -ti, eſſih, ali
jeſſih;
coacere, jeſſih perhajati;
lasertiatum acetum, jeſſih s'letem diſhezhim ṡhonftom ṡmeiſhan;
oxos, jeſſih;
oxygarum, -ri, en kiſſil brodet is rib,
s'jeſſiham narejen;
oxymeli, vel oxymel, -lis, enu ſiruperanîe v'opoteki s'medà,
s'jeſſiha, inu s'vodè kuhanu;
oxyporum, -ri, ſalṡha s'mozhniga ṡeliṡzha ſturjena,
s'jeſſiha, ṡhenoffa, popra, inu zheſna;
oxys, -dis, krugla ẛa
jeſſih;
posca, -ae, vel Lora, enu ṡhleht pytje ṡa druṡhina, patoki, ṡhonta,
jeſſih, inu voda;
vinum acescens, vinu kateru na
jeſſih zika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jez m, F
2,
cataracta, tudi en
jeiṡ s'vodo;
superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi.
v:g: kadar voda zheṡ veyer, ali zheṡ
jeiṡ grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jezero s, F
3,
lacus, -ci, jeṡeru, karniza, kada pod prèſho, ena brènta, kovazku koritu;
lacus faelicis, jeṡeru Gmundnerjeu v'Auſtriji;
stagnum, -gni, jeṡeru, ali ſicer ena ſtojezha voda;
prim. izero
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kako prisl., F
20,
fugam ardet abire, vus gory
kakú bi beṡhal;
informare, podvuzhiti, odpovedati prou
kaku je;
librator, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti,
kakú viſſoku ſe more ena voda napelati;
praescribere, naprei ṡapiſſati, enimu poveidati,
kokú ſe ima darṡhati;
qualiter, v'kakeſhni viṡhi,
kakú;
quam, kakòr,
kakú;
quamdiù, kakú dolgu;
quantenus, dokle,
kakú delézh, dokler;
quanto tempore, kakú dolgu;
quantulus, -a, -um, kakú malu maihin;
quantus, -a, -um, kakú velik, kolik;
quasi, kaku debi, ṡkorai;
quemadmodum, kaku, kakòr, v'kakerſhni viṡhi;
quoad, dokle, dokler, taku dolgu,
kakú dolgu, tolikain;
quomodo, kakú, v'kakeſhni viṡhi, ali
kokú;
quomodo ſe gerit? kakù ſe ponaſha;
quosque, taku dolgu,
kakú delezh, noter doklè;
usquequo? kakú dolgu? tudi, vſelei;
utputa, kakú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kalan prid., F
8,
alluvies, vel alluvio, vel alluvium, obilnoſt
kolne vodè, povodnîa;
aqua turbida, motna inu
kolna voda;
faecatum vinum, kolnu na droṡhéh vinu;
turbare, motiti, ṡmamiti,
kolnu ſturiti;
turbatus, -a, -um, ṡmoten, ṡmamlen,
kolán, omotizhin, omamlen;
turbida aqua, kolna voda;
turbidus, -a, -um, kolán;
vinum turbatum, ṡberbranu, ali
kolnu vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kam2 prisl., F
10,
aliorsum, kam drugam;
aliquo, kei
kam;
aliquorsum, kam na enu meiſtu;
aliubi, kam drugam;
ferre se aliquo, kam raiṡhati;
illuvies, enu meiſtu
kam ſe ſtejkajo vſe neſnage;
lama, -ae, ena jama
kam ſe voda ṡbira, luṡha;
proluvies, -ei, meiſtu
kam ſe vſe neſnage ſteikajo, pomye;
quovis, kamer hozhe,
kam hozheṡ;
sequester, -ra, -rum, tuiſtu blagú, kateru ſe ṡahrani, ali
kam poloṡhy, ṡa kateru je pravda, komer ſliſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kapljica ž, F
3,
guttatim, po
kapelzi, od ene kaple do druge;
guttula, kapelza;
stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda,
kapilze myrre. Exod:30.v.34
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
korec m, F
4,
aquiminarius, vodna poſſoda,
korez;
capula, -ae, en
korez ẛa olia ẛajemanîe;
haustrum, -tri, enu veidru ali
korez, s'katerim ſe voda ṡajemle;
nasiterna, -ae, en
korez, ali vodna poſſoda, oṡgorai ſhiroka s'roko
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kri ž, F
38,
anostomasis, kry tezhe,
kry pluvá, ṡhila pozhi;
conchilium, tá riba v'kateri
kryi ſe ſhkarlat namaka;
exangnius, pres
krýi, pres pameti;
incruentus, -a, -um, nekryván, pres
kryi;
lacteolus, -a, -um, lacteolae puellae, diklizhi beili kakòr
kry inu mléku;
melancholicus, -a, -um, polhen takeſhne
kryvi, klavoren;
pelicanus, -ni, tyza Pelikán, kateri s'ſvojo
kryvjo ſvoje mlade pita;
pituita, -ae, tá voda
v'kryvi;
sangvineus, -a, -um, krvau, kryvau, polhin
kryi;
sangvinolentus, -a, -um, obiln
s'kryvjó, poln
kryi;
sauciatus, -a, -um, vel saucius, -a, -um, ranîen, ṡbyen, do
kryvi pobyen;
vulnus, -ris, ena rana, ṡhlák do
kryi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
krmežljivost ž, F
4,
gramia, -ae, karméṡhli v'ozhéh,
karmeṡhlivoſt;
lema, -ae, karmeṡhlivoſt, voda v'ozhéh, kakòr ena ſyrotka;
lippitudo, -nis, karméṡhlivoſt;
oculorum suffusio, od
karméṡhlivoſti ozhy ṡalivanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
krnica ž, F
4,
gurges, -tis, ena
karniza vodé, ali en tumpf, ṡlobna voda;
lacus, -ci, jeṡeru,
karniza, kada pod prèſho, ena brènta, kovazku koritu;
vorago, -inis, jama, ali
karniza ſylnu globoka, ena vertazha;
vortex, -cis, vertulka, tumf,
karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
lagko prisl., F
7,
conflatibilis, kar ſe
lagku puſti reſtopiti, ali ṡliti;
ductilis, ena reizh, katera ſe
lagku vleizhe, kakòr drát;
perfacile, cilú
lagkú;
separabilis, -le, kar
lagku odlozhi;
subjectibilis, -le, kar ſe
lagku pudſe podverṡhe, ali perpravi. Baruch.1.v.18;
superabilis, -le, premogliu, kateriga je
lagku premozhi;
vadum, -do, brúd, gas, plitva voda, de ſe more
lagku gaṡiti
- laglje , F5, adagia sunt: maihine rizhy ſe lagle hranio, kakòr te velike; facilius, tem lagle, tem laṡhei; levatus, -a, -um, lagle; levatus est, mu je lagle; pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
laški prid., F
45,
acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe;
bunias, -dis, laṡhka velika reipa, ali kolszhiza;
Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela
v'laṡhki deṡheli poleg Rima;
myrteus, -a, -um, myrtinus, -a, -um, kar je od léſſa teh
laṡhkih borovnyz;
myrtus, -ti, laṡhke borovnize, je enu gmain drivú. Isa:55;
natio Itala, Laṡhki narod;
Padus populifer, tá voda Pó
v'Laṡhki deṡheli, per kateri ti topoli radi raſteo, inu ti jagnedi;
paederos, -tis, enu ṡeliszhe,
laṡhka medvédova taza, ṡeliṡzhe;
ribes, tú ardezhe
laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim drevzi;
smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob, vſih ṡhlaht farb fiṡhol;
uva spina, laṡhku groṡdizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
leder m, F
7,
aluta, -ae, jerih, jerihovina, ṡhamiṡh,
leder, mehka koṡhiza;
corriarÿ, kateri
leder, ali uſſinîe ſtrojio, ſtroijo;
corÿ praesegmina, obreiṡki
ledra;
cullus, en
ṡledra meih, ali ṡhakel ṡa vbyavze teh ſtariſhih;
lemnisci, -orum, ledar, ali jermenzi, na katerim ſe kreguli na rokah noſſio;
obstragulum, -li, tá knof na hlazhah, tudi tá
leder na punzhohih, kateri ſe s'jermènzi ṡaveṡuje de voda notar ne grè;
pittacium, -cÿ, tudi ena flika
ledra. Jo:9.v.ÿ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
lesen2 prid., F
16,
bua, -ae, puhſhiza
liſſena, kir otroci mladi pyejo, ali tuiſtu pytje;
equuleus, en
liſſen, ali ṡheleiṡen koyn s'oſtrim herbtom ṡa ludy martrati;
ligneus, -a, -um, liſſèn;
lignile, -lis, leſſena hiſha, kambra ṡa leis hraniti;
numella, -ae, ena kamba, ali
liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na vrat dene, inu s'tem ſe pervèṡhe;
obba, en
leſſèn pehar;
phasae, en
liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali kauklanîa;
pons sublicius, leſſeni moſt, ali muſt;
pyrgus, -gi, en maihin
leſſen pehariz ṡa burfle ſtreſſati inu ṡmeiſhati;
pyxys, -dis, ena puhſhiza,
leſſena, ali Cerquena ṡhkrinîza;
radius. strechholz. hostrié. shtrihovnik
liſsèn;
radius, -dÿ, ta ṡhtrihovnik
liſſèn, s'katerim ſe ṡhitu ṡhtriha;
stylobata, -ae, tudi en
liſſen ror, po katerim voda tezhe;
stylus, -li, en ṡhtyl, ali ena ṡheléṡna, ali
liſſena ṡhpiza k'piſſanîu;
subscudes ligneae, liſſene laiṡhte;
subscus, -dis, laiṡhta, ali
liſſeni pánt, s'katerimi ſo daṡkè v'prek perbite
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
luč ž, F
18,
corytus, tul ẛa ſtréle, ali tok, v'katerim ſe
luzh noſſi;
efficienter, is popolnama mozhy,
lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza;
elucubrare, kei kai per
luzhi délati;
epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli
luzhi leita;
flammigerare, ſveititi
s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha
luzh;
lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi
v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza;
lucerna, leſherba, liṡherna,
lúzh, ſveitilu, lampa;
luciferus, -ri, kateri ſveiti,
lúzh noſſi, ali pernaſha;
lucubrare, po nozhi per
luzhi délati, na ſvitlu dati;
lucubratio, po nozhi per
luzhi déllanîe, ali opravlanîe;
lucubratum opusculum, enu maihinu déllu per
luzhi ſturjenu;
lumen, -nis, lúzh, ſvitlúſt;
luminare, -ris, ſvitloba,
lúzh;
luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per
luzhi ne vidi;
lux, lúzh, ſvitloba, ṡhivenîe;
lychnichus, -chi, ſveizha,
luzh, lampa;
mucus, -ci, ſhmerkel, oternik od gorezhe
luzhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
luft m, F
15,
aer, luft, [str. 17b ];
aër, lufft, [str. 18a ];
aerius, -a, -um, lufftni, is
luffta;
aether, Nebú,
lúft, tá Element;
arteria aspera, tá ror tega
luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt;
camaleon, ena ṡvyr, katera od
lufta ṡhivy;
clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en gviſhen deil Neba, schirokust;
elementum, ṡazhetek ene ſléherne rizhy, kakòr je ogîn, voda,
lufft, ṡemla, tu ſo ty ſhtiri Elementi;
gyrus aërius, ena okrogloſt
v'lufti, ali okroṡhenîe;
interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai
luft iméti;
meterologia, veidnoſt od teh videzhih ṡnamyn
v'lufti;
petaurista, -ae, en kaukler, kateri lahku
v'lufti ṡkazhe;
rorifera aura, roſſán, inu faihten
lufft;
subdialis, -le, pod frai Nebom na
luffti;
vitalis aura, ṡdravi
lúft
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
luža ž, F
4,
colluvies, colluvio, -onis, pomie, neſnaga,
luṡha;
lacuna, -ae, mlaka,
luſha;
lacunare, mlako, ali
lusho délati, ali jamo;
lama, -ae, ena jama kam ſe voda ṡbira,
luṡha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
majaronov prid., amaracina aqua, majaronova voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mehur m, F
15,
atheroma, atheromatis, en ẛhuul, ali
mihúr;
bubonicele, -les, eni
mihurji v'teh ṡkrivnih kraih;
bulla, ſhpanga na uṡdi,
mihur, peina na vodi, knof piſmou, piſma knoff;
bullare, mihurje na vodi délati;
calculus, en kamenez, huda bolezhina
v'mihurju;
ebullare, naglu ṡlýti, ſe reſpozhiti, inu reṡlyti, kakòr en vodeni
mihúr;
furunculus, -li, en ṡhpizhaſt ṡhgèzhi
mihúr;
gingiva, -ae, meſſú okuli ṡoby, ali
mihurji;
hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala
v'mihúr ali moſhnizo moṡhkiga ſrama;
ichryorolla, -ae, viṡine
mihúr, v'opoteki ſe imenuje uſtni lym;
pernio, -onis, en
mihúr na nogah od mraṡa, ali en napok, napozhenîe;
pustula, -ae, mihúr, mihuriz;
tuber, -ris, garzha,
mihúr, otúk, otékluſt, mauroh;
ulcerosus, -a, -um, polhin tvorou, inu
mihurjou, ali moṡlou;
vesica, -ae, mihúr, meih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
meriti nedov., F
14,
admetiri, domèriti, premèriti, odmèriti,
mèriti;
amuſsis, ṡhnora, s'katero
ſe kai
mèri, ali dily;
bolis, -dis, ẛhnora s'katero
ſe voda
mèri;
decempeda, -ae, ena ſhiba, paliza, ali ſhtanga prou deſſet ſhulinou dolga, s'katero
ſe nyve, ali grunti
mèrio;
decempedator, tá kateri s'eno tako palizo
mèri;
demetitus, tá kateri je ẛmerjen, ali kateri je
mèril;
geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali deṡhele
mèri;
hostorium, -rÿ, tá leiṡ s'katerim ſe ṡhitu ſhtriha kadar
ſe mèri, ṡhtrikovnik;
librator, -ris, en moiſter, kateri ſhtrene déla inu
mèri;
metiri, mèriti, premèriti;
modificari, mèriti;
modulari, peiti: tudi premèriti, odmèriti,
mèriti;
remetiri, drugúzh
mèriti, ali premèriti, v'drugu reṡmèriti;
rhombus, -bi, tudi enu orodje te kunṡhti ṡa ṡemlo
mèriti, v'tem furmi eniga remelna, enaku ſhirokiga inu debeliga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mira ž, F
6,
myrrha, -ae, myra, grenku ṡeliṡzhe;
myrrheus, -a, -um, myrrhinus, -a, -um, od
myre;
myrrhinum vinum, vino
s'myro narejenu;
myrrhum, ṡhalba is
myre;
stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie, is
myrre ṡpreſhana voda, kapilze
myrre. Exod:30.v.34
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
moker prid., F
17,
demadere, ſe ẛmozhiti,
moker biti, cilú ſe ẛmozhiti;
humectus, -a, -um, faihtnu,
mokru, reṡmozhenu;
humens, moker biti;
humere, moker biti, faihten poſtati. Jud:16;
humidus, -a, -um, moker, faihten;
humifer, -a, -um, vel humificus, -a, -um, kar
mokru, inu faihtnu déla, ali daje;
latex, -cis, ſléherna
mokra reizh, voda, vinu, olie,
etc:;
madefactus, -a, -um, mozhen,
moker, ṡmozhen;
madens, moker;
madere, mokru, ali faihtnu biti;
madescere, ſe mozhiti,
mokar perhajati;
madidus, -a, -um, moker, faihten;
permadere, vel permadescere, cilú do konza biti, ali do konza
mokar perhajati;
udus, -a, -um, mokar, mozvèrin;
uliginosus, -a, -um, vſeṡkuṡi
moker, inu mozvèrin;
uvidus, -a, -um, moker, faihten, mozvèren, cilú do konza
moker;
prim. polmoker
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
moški prid., F
18,
aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri, ena ſtara perſega,
moshka inu ẛhenska;
andronitis, -dis, moṡhka hiſha, kir ẛami moẛhè prebivajo. cloſhter;
cremasteres, moſhnize
moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè;
genitale, -lis, moṡhki ſrám;
hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihúr ali moſhnizo
moṡhkiga ſrama;
masculescere, moṡhko naturo na ſe vṡèti;
masculini sexus, moṡhkiga ſpollú;
masculinus, -a, -um, moṡhki;
nullus virorum, obeden od
moṡhke glavè;
praeputium, -tÿ, tá preidnîa koṡhiza, na
moṡhkim meſſei: tudi tá pervi ſád. Lev:19;
puberes, -rum, vṡhè per
moṡhkih pervih leitih;
pubertas, -tis, perva
moṡhka ſtaroſt, na moṡhtvú, k'ṡhenitvi;
sexus virilis, moṡhki spol;
sodomia, -ae, lotria
s'moṡhkim ſpolam;
stadium, -dÿ, moṡhki tèk, ſtú, pèt inu dvaiſſeti ſtopyn, ali korakou;
virago, ena viteṡhka ṡhena, ena
moṡhka ṡhena: moṡhiza;
virilis, -le, moṡhki;
virilitas, moṡhki ſtán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mošnjica2 ž, F
3,
cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè;
hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihúr ali
moſhnizo moṡhkiga ſrama;
scrotum, -ti, ſrama
moſhnize, ali modi, v'katerih jaiza leshè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
moten prid., aqua turbida, motna inu kolna voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
naj člen., F
4,
amen, riſnizhnu, ẛa gviſhnu, takú ſe ẛgodi,
nai ſe ẛgody;
aqua sive turbida, sive clara, ut clara et tepida fiat, dicitur: Naj ſe voda vſtudy;
sit ita, nai bó takú;
sonet vox tua, nai ṡaſhumy tvoi glaṡ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
napeljati dov., F
8,
consvadere, pregovoriti, lipú
napelati, ſveitovati;
dare ansam, urṡhoh dati,
napelati;
derivare, pelati,
napelati, vodo drugam obrazhati;
inescare, naſhpiṡhati, omotiti ṡkuṡi ſladzhize,
napelati, ogolufati, na ſe vlézhi, draſtiti;
irrigare, pomozhiti, ṡalyvati, reṡmakati, polyvati, ṡemlé faihtati, vodó
napelati;
librator, -ris, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti, kokú viſſoku ſe more ena voda
napelati;
maritare alborem, vinsko terto na en dreu
napelati;
superinducere, verhu perpelati, ali
napelati, navlazhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
nasip m, F
7,
agger, ſhutina, ẛaſſip, ſhuta, ẛagreb,
naſſip, grubla, tompf, kúp ẛemlè;
choma, -tis, en brég, ali
naſsip ẛemlè de voda ne grè vſtrán;
circumvallare, s'naſſipi, inu brambami okuli obdati;
loricula, -ae, ena ſhanza, ali
naſip sèmle, s'katerim ſe voiṡzhaki ṡakopajo;
vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſtih, kateri s'ſvoim junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali
naſip tega ſovraṡhnika notar pride;
vallum, -li, vel vallus, -li, ſhranga, ſhanza,
naſip;
vallum ponere, naſip délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
obračati se nedov., F
2,
scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga
ſe veſlu
obrazha, ali pervèṡhe;
vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri
ſe okuli
obrazha, ṡlobna voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
odtekati nedov., aqua defluit, voda
odtéka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
odtekati se nedov., F
3,
euripus, -pi, ena voṡka ſtruga morjá, katera pertéka, inu
ſe odteka;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer
ſe v'deṡhji voda
odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh;
lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami jamizh de
ſe voda
odtéka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
okoli prisl., F
160,
ambio, -ire, okuli hoditi, obdati;
circa, circum, okuli, poleg, bliṡi;
circumactus, okuli gnán,
okuli ẛaſſipan;
circumcidere, okuli obréẛati;
circunfluit aqua, voda
okuli tezhe;
oberrare, ſe
okuli ſem ter tám klatiti;
vallare, ṡagraditi, obdati,
okuli ṡaſipe ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ol m, F
3,
caelia, -ae, enu pytje s'ṡhita ſturjenu, kakòr s'jezhmena
vool;
zythum, -thi, vel zythus, -thi, jezhmenova voda,
vol, is kuhaniga ṡhita pytje,
vol, pytjè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
otok2 m, F
11,
insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſrédi vodè;
insulanus, -a, -um, is
ottoka;
insularius, -ji, eden poſtavlen zhes jetnike, kateri ſo ſe iméli
v'ottoke poſhilati;
insularis, -re, kar k'enimu
ottoku sliſhi, ali v'enim
ottoku prebiva;
mare mediteraneum, tú ſrédnu morjè, morjè v'katerim je doſti
ottokou, ali polovizo ſuhiga
[str. 132b ];
mare mediteranium, morje, v'katerim je doſti
otokou, ali polovizo ſuhiga
[str. 134a ];
parius, ta marmor kamen is tega
otoka Pario. 1.Par:29;
peninsula, -ae, ena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi
otok, na polovizo
otok, pul
otoka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ozmen del., caulias, -liae, ena voda s'eniga ẛeliṡzha, kateru je Angeliki glyh
oẛmena
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
padeč del., F
11,
collapsus, doli podert, doli
padèzh;
comitialis morbus, padezha boléẛen;
epilepsia, -ae, tagota, Boṡhya oblàſt,
padezha boléṡan;
folia caduca, lyſtje
padezhe;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho
padezha luzh;
jus caedum, padezha pravda, katera je na eno ſtran padla, ali ṡapuṡzhena;
morbus sacer, comitialis, herculeus, caducus, lunaticus, Boshya oblàſt,
padezha boléṡan;
occiduus, ſláb,
padezh;
praester, padezhi ogîn;
recidivus, -a, -um, ṡupèt
padezhi, naṡai povernên;
sonticus morbus, huda, inu ṡhkodliva boléṡan, prehuda, ṡhkodliva,
padezha tagota, Boṡhya obláſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pataka ž, flocces, -um, patake, pytje, kadar ſe voda na tropine vlye
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
patoki m mn., F
2,
oxycratum, enu ṡhleht pytje ṡa druṡhino,
patoki;
posca, -ae, vel lora, enu ṡhleht pytje ṡa druṡhino,
patoki, ṡhonta, jeſſih, inu voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
peklenski prid., F
7,
Charon, Paklenṡki zholnár, ali brodnyk;
cocytus, tá tekozha
pakle[n]ṡka voda. Job:21;
dirae, -arum, prekletve, ali ene norre
paklenṡke ṡhene;
erebus, -a, -um, paklenṡki;
gehena, paklenṡki ogîn, dolina te ṡhaloſti;
infernae umbrae, paklenṡki duhovi;
orcus, -ci, pakal, ali
paklenṡka temnúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pipa ž, F
3,
epistomium, en peteliniz na
pipi, ali ſhpini, ṡa vinu tozhiti;
siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe, ali ṡa
pipo;
vertibulum, -li, peteliniz na
pipi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
plati nedov., F
3,
antila, -ae, enu védru, ena poſſoda, s'katero
ſe voda is ladje
polie, pumpa, polaza;
evallere formentum, ṡhitu veyati,
plati, ſnaṡhiti;
sentinare, vodó is ladje
plati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
plitev prid., F
3,
brevia, plitvu morje;
syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo
plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more niti naprei, niti naṡai;
vadum, -di, brúd, gas,
plitva voda, de ſe more lagku gaṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
polača ž, antila, -ae [antlia, -ae], enu védru, ena poſſoda, s'katero ſe voda is ladje polie, pumpa
polaz[h]a
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
polhen prid., F
92,
consceleratus, -a, -um, polhen pregréhe, pregréſhin;
glariosus, -a, -um, peṡzhen,
polhen peiṡka;
marmorosus, -a, -um, kar je marbelſtani glyh, ali terd, kakòr marbelſtain, ali
polhinu marmel kamena;
nivosus, -a, -um, polhen ſnigá;
pampinosa vitis, terta vinṡka
polhena lyſtja;
pisculenta aqua, polhina voda rib;
plenus, -a, -um, poln,
polhin, obilin;
plumbosus, -a, -um, polhin ſvinza;
senticetum, -ti, enu meiſtu
polhinu ternîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
polivač m, haustrum, -tri, enu veidru ali korez, s'katerim ſe voda ṡajemle: en
polivázh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
potok m, F
9,
acesis, -sis, enu ẛèliszhe per
potokih, mozhnu diſſezhe, s'gelbaſtim zveitjom kakor rigilzi roshe;
alveus, graben
v'potoki, ſtruga;
erivare, vodé reſpelati, ali is
potoka, ſem ter tam odpelati;
euripus, -pi, en
potok, kateri en krail
[!] okuli inu okuli obdá;
fluvius, tekozha voda,
potok;
rivus, -vi, potok, ſtruga;
torrens, en derèzhi
potok, en nagil
potok;
trames, -tis, ena berv zhes
potok
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
predreti dov., F
21,
effringere, gori ſtréti,
predréti, vrata reṡbiti;
erumpere, naprei s'ſylo
predreti, vun ṡkopati,
predréti: iṡverati;
impenetrabilis, -le, neprederèzhi, kir ſe ne more ṡkuṡi priti, ali
predréti;
infringere, notar ṡlomiti,
predréti, reſtrupati;
interrumpere colloquia, govorjenîa
predréti, ſturiti de kai druṡiga govorè;
introrumpere, notar ṡlomiti,
predréti, polukati;
irrumpere, predréti, naglu bukniti, po ſyli notar vdariti;
obundare, zhes ſtezhi, ali vun ſtezhi, kadar ena voda
predere, inu vunkai ſtezhe;
penetrabilis, -le, kar ṡkuṡi
predere, ali kar ſe more ṡkuṡi
predréti;
penetrare, predréti, preſuniti, ṡkuṡi
predréti, ṡkuṡi riniti, ſmukniti;
perfodere, prekopati,
predreiti;
perfringere, predréti, ṡlomaſtiti;
perrumpere, predréti;
praefringere, predreiti, prelomiti, poprei odlomiti;
prorumpere, predreiti, s'ſylo noter ṡlomiti, ali priti;
rumpere, ṡlomiti, reſpozhiti,
predréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prejemati nedov., F
5,
accipere, vsèti,
prejemati;
captare, pogoſtu
prejemati;
excipulum, -li, tudi tá poſſoda v'katero ſe ṡhgana voda
prejemle;
recipere, naṡai vṡèti,
prejemati;
suscipere, gori vṡèti, prejeti,
prejemati, najemlati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pritekati nedov., F
2,
affluit torrens, nagla voda
perteika;
euripus, -pi, ena voṡka ſtruga morja, katera
pertéka, inu ſe odteka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pumpa ž, antila, -ae, enu védru, ena poſſoda, s'katero ſe voda is ladje polie,
pumpa, polaza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
punčoh m, F
2,
obstragulum, -li, tá knof na hlazhah, tudi tá leder na
punzhohih, kateri ſe s'jermènzi ṡaveṡuje de voda notar ne grè;
soccus, -ci, ṡhkarpetil, kmetiṡki zhrevli,
punzhohi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
reči dov., F
20,
ajo, ais, ait, rezhem, rezhes[!],
je rekel;
aſsimulare, hiniti: eno reizh ẛa drugo
rezhi;
benedicere, ẛhègnovati, dobru
rezhi;
dic, rezi, povi;
dicere, rezhi, povédati, praviti;
dicto obediens, pokoren kar
ſe rezhe;
dictu nihil facilius, lahku je
rezhi;
expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei ſhtéti, odpréti,
rezhi;
ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupèt
rezhi;
jubere, ṡavkaṡati, veleiti,
rezhi, vkaṡovati;
liber, -a, -um, leidig, frai, obenimu ne podverṡhen, kateri stury, inu
rezhe kar hozhe;
peninsula, -ae, ena deṡhela, ali meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more
rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka;
praemeditari, poprei premiſliti, kai je ſturiti, ali
rezhi;
praetermittere, mimú puſtiti, od tega puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom puſtiti, inu nyz
[!] ne
rezhi;
sequax, -cis, od ṡadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar
ſe mu
rezhe, pokorin;
subjungere, ſhe h'timu kai
rezhi, daile govoriti, perloṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
reka ž, F
3,
flumen, reika, tekozha voda;
fluminea aqua, voda
s'reike, is tekozhe vodè;
praerapidum flumen, derèzha
reika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
riba ž, F
106,
acus, -ci, ena morska
riba s'ẛhpizhaſto glavó;
chromis, ena
riba, katera v'vodi gnéṡdu ima;
genus natantum, ribe;
oxygarum, -ri, en kiſſil brodet is
rib, s'jeſſiham narejen;
piscari, Ribe loviti;
piscis, -cis, riba;
pisculenta aqua, polhina voda
rib, kir je doſti
rib;
thymalus, lipan,
riba;
tursio, -onis, ena morṡka
riba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ror m, F
20,
aquagium, vodeni
ror;
aquae ductus, vodeni
ror;
arteria aspera, tá
ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt;
arundo, terſt, mezhizhje,
ror, ſhiba, ſterniſhe;
canalis, en graben zheṡ
ror;
canna, en
ror, paliza s'terſtja, terſt;
colimbus, vodeni
rori;
fistula, tá
ror v'garli, ṡkuṡi kateriga ſe diha;
fistula, -ae, en
ror, ena piṡzhal;
hydraulus, hydrauli, vodeni
rori, ali ṡhleibi, po katerih voda tezhe;
impluvium, -ji, en
ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh;
papilla, -ae, tudi ...
ror is kateriga voda iṡkaka;
sacra fistula, harbtiṡzha
ror kir je muṡig;
siphon, -nis, ena zeu, ali
ror, po katerim voda tezhe;
siringa, -ae, ena zeu, ali
ror;
stomachus, tudi tá
ror, ali goltaniz, po katerim te ṡhpiṡhe v'ṡhelodiz gredó;
stylobata, -ae, tudi en liſſen
ror, po katerim voda tezhe;
theca pennaria, ror ṡa pèrje k'piſſanîu;
trachea, vel trachia, te noſne luknîe ṡa dihanîe, ali ta goltaniz, ali
ror ṡkuṡi kateriga ſe diha;
tubus, -bi, zéu, ali
ror ſtudenzhni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
samo prisl., F
10,
duntaxat, ſamu, ſuſebnu, vſai;
leontophonon, en maihin zhervizhik, li
ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody;
nedum, ne
ſamu;
non modo, ne
ſamu, nikár ṡdai;
non solum, ne
ſamu, nikár li;
peninsula, -ae, ena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji,
ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy;
sollùm, ſamu;
synochus, sive contines, kadar li
ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti kipy;
tantum, toliku,
ſamu, li, deli;
tantummodo, ſamu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
scalnica ž, F
2,
lotium, -tÿ, ṡzalniza, zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda;
urina, -ae, ṡzalniza, ṡzanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sicer prisl., F
12,
alias, ſicer;
aliòquin, aliòqui, ſicer, pres tega;
caeterò, ſicer;
caeteroquin, sive caeteroqui, pres tega,
ſicer;
hibiscus, -ci, vel hibiscum, ta veliki divji fliṡ,
ſicer aibeṡh imenován;
horologium, ſonzhna ura,
ſicer ſléherna ura ſe imenuje
horologium;
natatoria syloë, en Ribnik, v'katerim ſo
ſicer tó ṡhivino ſpirali, ali omivali;
quidem, ſicer, reiṡ, ṡlaſti;
rhagades, -dum, vel rhagadia, -orum, reṡklanîe, ṡhpranîe, reſpoki na nogah, na rokah, na uſtih, ali
ſicer na ṡhivotu od mraṡa;
sanequidem, já, jeſt hozhem: prou
ſicer;
secius, drugazhi,
ſicer;
stagnum, -gni, jeṡeru, ali
ſicer ena ſtojezha voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sirotka ž, F
3,
coagulum, ſyriṡzhe, tudi
ſyrotka;
lema, -ae, karmeṡhlivoſt, voda v'ozhéh, kakòr ena
ſyrotka, huda faihtikoſt teh ozhy;
serum lactis, ſyrodka, ṡhmitik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
slan prid., F
9,
alex, -alicis, arink,
ſlana riba;
halecula, ena maihina
ſlana riba, ṡlaſti arink cilú maihin;
muria, -ae, ſlanamurja,
ſlana voda;
oliva conditanea, olive
v'ſlani vodi nariene;
salarius, -rÿ, kateri ſul, ali
ſlane rizhy predaja;
slana, ſlana reiz
[!],
salsa;
salsus, -a, -um, ſlán;
subsalsus, -a, -um, enu malu
ſlán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
slanamurja ž, F
3,
muria, -ae, ſlanamurja, ſlana voda;
muriaticus, -a, -um, kar je dolgu ſe
v'ſlanamurji mozhilu;
salsilago, -onis, vel salsugo, -nis, ſlanamurja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
spiranje s, gargarismus, ena voda ṡa
ſpiranîe garla, ṡa gargranîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sprešan del., F
4,
acacia, -ae, voda s'jabolk
ſprèſhana, kiſſila jabolzhna voda;
preſsus, -a, -um, ſpreſhan, ſtlazhen;
stacten, vel stactes, is ſladke ṡhkorje volie, is myrre
ṡpreſhana voda, kapilze myrre. Exod:30.v.34;
tortivum vinum, ſpreſhanu vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sram1 m, F
11,
bubo, huda bisgauka okuli
ſrama na dimlah;
cremasteres, moſhnize moṡhkiga
ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè;
cunnus, ſhenṡki
ſram;
genitale, -lis, moṡhki
ſrám;
hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihur ali moſhnizo moṡhkiga
ſrama;
ingven, -nis, tá
ſrám na ṡhivotu, dimle, dimelze;
pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na
ſramu, vṡhè bradat;
pubetunus, noter do
ſrama;
pudenda, ſram;
scrotum, -ti, ſrama moſhnize, ali modi, v'katerih jaiza leshè;
verenda, -orum, tá
ſram, ali meiſta te ſramoſti tega zhlovéka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
steči dov., F
3,
obundare, zhes
ſtezhi, ali vun
ſtezhi, kadar ena voda predere, inu vunkai
ſtezhe;
prim. stekoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
stoječ del., F
15,
aqua puteobis, stagnans, ſtojezha voda;
firmus, -a, -um, ſtanovit,
ſtojezh, nevkrètin, ſtanovitin;
fixus, -a, -um, ſtojezh, perbyt, nepremaknên;
imminens, naprei
ſtojezhi;
nomen substantivum, ſtojezhe imè;
obfirmativus, -a, -um, ṡupar
ſtojezhi, ṡuparni, truzaſt;
obnixus, -a, -um, ṡupar
ſtojezh;
palearia, tá meih, ali prozh
ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla;
praecipitium, -ÿ, enu viſſoku
ſtojezhe meiſtu, nevarnu ṡa paſti;
praesens, vprizhni, letá vprizho, ſadanî, v'prizho
ſtojezhi;
prandium statarium, kadar ſe
ſtojezh fruṡhtika;
prominentes venae, vun
ſtojezhe ṡhyle;
promineus, vun
ſtojezhi;
stagnum, -gni, jeṡeru, ali ſicer ena
ſtojezha voda;
thyrsus, -si, tá dolgi kozen per ṡeliṡzhu, tá k'viṡku
ſtojezhi rezil, kakòr per tropodzu, ṡeliṡzhu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
studenčen prid., F
6,
aqua fontis, ſtudenzhna voda;
cardamum, -mi, kreẛh, bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte,
ſtudenzhni bobounik;
epatica fontana, ſtudenzhnu ẛa jetre ṡeliṡzhe;
librator, -ris, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti, kokú viſſoku ſe more ena voda napelati;
putealis, -le, puteaneus, -a, -um, ſtudenzhina,
ſtudenzhen;
tubus, -bi, zéu, ali ror
ſtudenzhni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
studenčina ž, F
4,
bunium, -ÿ, kresh, ẛelenu ẛheliszhe per
ſtudenzhinah, bobounik;
fontalis, ſtudenzhina, is ſtudenza voda;
lympidus, vel limpidus, zhiſt kakòr
ſtudenzhina;
putealis, -le, puteanus, -a, -um, ſtudenzhina, ſtudenzhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
studenec m, F
10,
cardamum, -mi, kreẛh, bobovnik, kateri per
ſtudenzih ráſte;
fons, ſtudeniz;
fontalis, ſtudenzhina, is
ſtudenza voda;
inexhaustus, -a, -um, neſprasnîen, neṡjemlen, neṡmankan,
v:g: ſod, ali
ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti;
limpidus, -a, -um, zhiſt kakòr
ſtudeniz, biſter;
manalis fons, ṡhivi
ſtudeniz, kateri vſelei ṡvèra;
maſtos, enu koritize, po katerim
ſtudeniz tezhe;
putearius, -rÿ, kateri ṡhtèrne kopá, ali
ſtudenze;
puteus, -tei, ṡhtèrna,
ſtudeniz;
scatebra, -ae, vel scaturigo, -nis, iṡvirik, ṡvirik,
ſtudenz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
škorja ž, F
11,
caſsia, vel casia, ena neṡnana arznia, kakòr en mèd, v'enih
ẛhkorjah;
cortex, ṡhkorja, lubje;
crusta, ṡhkorja, fraih;
crusta, -ae, ex ulcere, vel vulnere, hraſta,
ṡhkorja;
decorticare, drevje lupiti, béliti,
ẛhkorjo doli dréti, olupiti;
malicornium, -ÿ, ṡhkorja, ali lupina ene margarine;
philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa
ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali;
stacten, vel stacte, -es, is ſladke
ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda, kapilze myrre. Exod:30.v.34;
suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova
ṡhkorja, je enu drevze s'debelo
ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; na taki
ṡhkorji ſe vuzhè plavati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
španski prid., F
6,
Boetia, tú kraileſtvu Granata
v'ſhpanski deṡheli;
cetra, -ae, en maihin
ſhpanski ṡzhit, ali tarzhiza;
iberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku gineſtra;
Igitus, ena tekozha voda
v'Spanski deṡheli;
phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana tyza, ſe vidi
v'ṡhpanski deṡheli per murju bliṡi Provenze;
spartum, -ti, ena trava,
ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
špricalnica ž, siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe, ali ṡa pipo, ena
ṡhprizalniza vodena
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
štajerski prid., Doras, Drava tekozha voda
v'ṡhtajerski deṡheli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
šterna ž, F
10,
aquilex, kateri ẛná
ſhterne délati, inu ẛnaiti;
cisterna, ſhterna s'vodó kapnizo;
cisternina aqua, voda is
ſhterne;
jugis puteus, ṡhterna, v'kateri voda vſeskuṡi ṡvèra;
librator, -ris, en moiſter, kateri
ſhterne déla inu mèri;
lupus, -pi, volk, en ak, ali ene
ṡhtèrne kluka, rozhna ṡhaga;
putearius, -rÿ, kateri
ṡhtèrne kopá, ali ſtudenze;
puteus, -tei, ṡhtèrna, ſtudeniz;
situla, -ae, véderze, kaſſéliza, veidru ṡa
ṡhterno, sa vodó poſſoda;
tollenon, -onis, en dolg hlod, na katerim je od ṡadai en teṡhki kamen, s'katerim ſe voda s'ene
ṡhterne vleizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
takov prid., F
14,
ejusmodi, takove viṡhe;
ejusmodi opinionis, takove miſli;
fibratus, -a, -um, kar ima
takove ṡhilize, laṡze inu korenizhize;
fistucatio, takovu notar ubyanîe;
haruspica, zuperniza, ali ena
tokova[!] boginîa;
huius modi, takou, takeſhen, takeſhne viṡhe;
papyrifer, ut amnis papyrifer, ta tekozha voda, katera
takovu drevze parneſſe, ali naprei dá;
pexatus, -a, -um, s'takoviga ſukna, kateru nei oſtriṡhenu, v'zuniaſt gvant oblézhen;
quadruplari, ſe
takove ſluṡhbè podſtopiti;
satyricus, -a, -um, kar k'eni
takovi ṡmeiſhnîavi inu popiſſanîu ſliſhi;
tragicus, -a, -um, kar ṡluṡhi k'eni
takovi ygri, en ygraviz take ygrè;
tribunatus, -tus, tá ſtán, ali ſluṡhba
takoviga oblaſtnika;
tribunitius, -a, -um, tá obláſt eniga
takoviga naprei poſtavlenika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
teči1 nedov., F
47,
circunfluit aqua, voda okuli
tezhe;
defluere, doli
tezhi, odtiti, odtezhi;
fluere, tezhi;
fluxus, -a, -um, kar radú
tezhe;
perfluere, ṡkuṡi
tezhi;
restagnatio, prelivanîe de zhès
tezhe;
transfluere, mimú
tezhi, ṡkuṡi
tezhi;
prim. tekoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tekoč1 del., F
42,
amnis, tekozha voda;
decursus aquarum, tekozhe vodè, vodeni potozhizhi;
Doras, Drava,
tekozha voda v'ṡhtajerski deṡheli;
flumen, reika,
tekozha voda;
fluvialis, is
tekozhe vode;
innavigabilis fluvius, ena
tekozha voda, po kateri ſe ne more v'ladjah voṡiti;
Ister, tonova velika
tekozha voda per Dunaju;
lympha fluvialis, tekozha voda;
pontones, na ladjah moſtovi zhes
tekozhe vodè;
profluens, vunkai
tekózh, ali leſem
tekózh;
profluere, vunkai
tekózh, ali leſem tezhi;
refluus, -a, -um, naṡai
tekozhi;
transrhenanus, -a, -um, kateri na uni ſtrani te
tekozhe vodè Rain prebiva
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
težak1 prid., F
16,
alter, alteris, ſvizhena
teẛhka kugla k'vsdigovanîu;
difficilis, teṡhki, teṡhák;
difficultas, teṡhka reizh, teṡhkúſt;
gravare, nakladati,
teṡhák biti, preteṡhák biti;
gravis, -ve, teṡhák, obloṡhen;
ingestabilis, -le, nenoſliu,
teṡhák k'noſhnî;
navis suburrata, ladja s'debelim peiṡkom
teṡhka ſturjena;
onerariae naves, teṡhke ladje s'blagom naloṡhene;
onerosus, -a, -um, teshák, kar doſti vaga, inu ſtury teṡhavo;
perdifficilis, -le, cilú, ali ſylnu
teṡhák;
pergravis, -ve, ſylnu
teshák;
ponderosus, -a, -um, teṡhák, dobre vage, ali obilne;
praegravis, -ve, ſylnu
teṡhák, preloṡhen, prevezh naloṡhen;
subdifficilis, -le, enu malu
teṡhák;
tollenon, -onis, en dolg hlod, na katerim je od ṡadai en
teṡhki kamen, s'katerim ſe voda s'ene ṡhterne vleizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tikati se nedov., F
2,
contiguae domus, hiſhe
ſe ena druge tiṡzhè,
tikajo;
continens terra, ſtanovitna ẛemla, de
ſe druge
tizhe, inu de nei okuli inu okuli voda, ali morje;
prim. antikati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
topol m, F
2,
Padus populifer, tá voda Pó v'Laṡhki deṡheli, per kateri ti
topoli radi raſteo, inu ti jagnedi;
populus, -li, tudi en
topol, ali jagned
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tropine ž mn., F
7,
acinacius, -ÿ, tropinaſt, is
tropyn ſturjen;
brisa, ṡtlazhenih grosdou
tropine;
flocces, -um, patake, pytje, kadar ſe voda na
tropine vlye;
magma, -tis, tú goſtu, kateru zhes oſtane, kadar ſe kai preſha, kakòr per groṡdiu
tropine;
panis ex acinis, is
tropyn krúh;
vinacea, -orum, tropine od groṡdja;
vinacea, vel vinacia uvarum, vel vinaceus, -cei, pizhki v'groṡdji, ali
tropine. Osee 3.v.1
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tumf m, vortex, -cis, vertulka,
tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda;
prim. tumpf
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tumpf m, gurges, -tis, ena karniza vodè, ali en
tumpf, ṡlobna voda;
prim. tumf
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ustuditi se dov., aqua sive turbida, sive clara, ut clara et tepida fiat, dicitur: Naj
ſe voda
vſtudy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
v'stran (vstran) prisl., F
4,
aggerare, na kúp noſsiti, kúp délati, slasti per vodah, de voda ne grè
v'strán;
ansatus, -a, -um, kateri obadvei roki
v'ſtrán poſtavi;
choma, -tis, en brég, ali naſsip ẛemlè de voda ne grè
vſtrán;
declinare, ſe ogniti, umakniti, ṡaiti, odſtopiti, ṡahajati,
v'ſtran poiti, poniṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vedro s, F
7,
amphora Attica, try
védra darshy;
amphora Romana, derṡhy dvei
védri;
antila, -ae, enu
védru, ena poſſoda, s'katero ſe voda is ladje polie;
batus, bati, ena mèra judovska try
vedra derṡhy;
haustrum, -tri, enu
veidru ali korez, s'katerim ſe voda ṡajemle;
situla, -ae, véderze, kaſſéliza,
veidru ṡa ṡhterno, ṡa vodó poſſoda;
urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vejer m, F
3,
comma, -tis, reſſékanîe, zhep, ali kaṡzhiza
v'veyerjih;
ichtyotrophium, en ribnik, ali
veyer;
superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi.
v:g: kadar voda zheṡ
veyer, ali zheṡ jeiṡ grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vitriolov prid., melanteria, idem ac atramentum sutorium, zherna
vitriolova voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vliti dov., F
2,
flocces, -um, patake, pytje, kadar ſe voda na tropine
vlye;
illiquifacere, reſtopiti, ali v'kai reſpuſtiti, notar
vlyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
voda ž, F
250,
aqua defluit, voda odtéka;
dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo
vodó puṡzha, oſtrúſt zhovéṡke
[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke
vodè v'zuranîu;
expatiata flumina, velike, reslyte
vodé;
fluxio aquae, tèk
vodè;
fundere urinam, vodó puṡzhati, zurati;
limpha, vel lympha, voda;
piscosa aqua, dobra
voda ṡa ribe loviti;
pluvia aqua, deṡhevna
voda;
ripa, -ae, krai per
vodah, brég nad
vodó;
turbida aqua, kolna
voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
voziti nedov., F
24,
aurigare, vositi, kozhio
vositi;
convehere, v'kup
voṡiti;
frumentari, ṡhitu
voṡiti, ali pobèrati;
innabilis, -le, kir ſe ne more niti plavati, niti
voṡiti;
navigabilis aqua, voda po kateri ſe more lahku
voṡiti;
remigare, voṡiti, veſlati, s'veſly
voṡiti;
vectoria navigia, ladja, v'kateri
ſe blagú
voṡi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zadaj prisl., F
7, I.
gubernaculum, -li, timón, kateri v'barkah od
ṡadai viṡha, kreta, rovna, inu obrazha tó barko;
onocentaurus, -ri, ena ṡmeina od ṡhivine, s'prédai volovṡke podobe,
ṡadai oſlove. Isa:34;
ponè, odṡad, ṡad,
ṡadai, odṡadaj;
retrogradi, ṡadai hoditi;
tollenon, -onis, en dolg hlod, na katerim je od
ṡadai en teṡhki kamen, s'katerim ẛe voda s'ene ṡhterne vleizhe; II.
Pelaponesus, ṡadai morjá;
sequax, -cis, od
ṡadai gredozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zajemati nedov., F
7,
aquare, aquari, vodó
ẛajemati, ali s'vodo polyvati;
capulare, ẛajemati olie s'tako poſſodo;
capulator, tá kateri
ẛajemle;
dehaurire, vunkai
ẛajemati;
haurire, ṡajeti,
ṡajemati, ṡagrabiti, pyti, ṡhlepati;
haustrum, -tri, enu veidru ali korez, s'katerim ſe voda
ṡajemle;
modiolus, -li, en maihin pehariz, enu veiderze ṡa vodó
ṡajemati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zaprt del., F
17,
andabate, kateri
s'ẛapertimi ozhmy ſe byejo;
clusus, ẛapert, okuli obdán;
collyrium, ena arznia ẛa ozhy, tudi ẛa ṡhivini pomagati, kadar je ẛadniza
ẛaperta;
convallis, rován, ali dolina s'gorami
ẛaperta;
ecligma, -tis, arznia ... odpira te rorike teh plúzh, kadar ſo
ẛaperti;
inclusus, -a, -um, ṡapert, ṡariglán, vgrajen;
inscriptio, s'vunai piſſanîe na enim
ṡapertim piſmi, oṡgorai piſmu;
ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka
ṡaperta;
nefasti dies, praṡniki,
ṡaperti pravdni dnèvi, na katerih ſe praude ne darṡhè;
obstipatus, -a, -um, ṡapert, kateri ſtola néma;
obstrictus, -a, -um, ṡavèṡan, ſtiſnîen, ali
ṡapert;
obstructus, -a, -um, ṡamaſhen,
ṡapert;
occlusus, -a, -um, ṡapert;
oppeſsulatus, -a, -um, dobru
ṡapert, ṡariglán;
perconditus, -a, -um, dobru
ṡapert, inu skranîen;
praeclusus, -a, -um, mozhnu
ṡapert, ali ṡaklenîen, inu prepréṡhen;
propinigeon, enu meiſtu v'paiṡhtibah, v'katerim tá
ṡaperti ogîn ſe reſvizhuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zatiščanje s, ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka ṡaperta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zavezovati nedov., F
3,
instita, -ae, en dolg pleh na ṡhenṡkim gvanti, ena pinta, ali pintiza, s'katero
ſe kai ṡaveṡuje;
obligare, ṡavèṡati,
ṡaveṡovati, terdnu oblubiti;
obstragulum, -li, tudi tá leder na punzhohih, kateri
ſe s'jermènzi
ṡaveṡuje de voda notar ne grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zbirati se nedov., F
3,
compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh
ſe od deṡhja voda
ṡbèra;
lama, -ae, ena jama kam
ſe voda
ṡbira, luṡha;
scamonia, -ae, vel scamonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga teṡhkiga ṡhmaha, je polnu ṡhofta, letá ṡhoft
ſe ṡbira is korena, inu ſe puſty de ſe poſuſhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zbrati se dov., F
3,
confluere, v'kupai tezhi, ſe ſtékati,
ſe v'kup
ṡbrati;
congredi, v'kúp priti, ali
ſe ṡbrati, ſe zhes eniga vṡdigniti;
hydrocele, tá voda katera
ſe je v'kúp
ṡbrala v'mihúr ali moſhnizo moṡhkiga ſrama
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zloban (z'loban) prid., F
13,
atrox, grosovit,
ſlobán, ſylnu hud;
efferus, -a, -um, ẛlobán taku mozhnu, kakòr de bi norel, groṡovid, prehúd;
furcosus, -a, -um, ṡlobán, vuṡ nor;
furens, ṡlobán, tagoten, norraglou;
furere, divjati,
s'ṡlobán biti;
furiatus, -a, -um, furiosus, ṡlobán;
gurges, -tis, ena karniza vodè, ali en tumpf,
ṡlobna voda;
impetús irae, nagel ſerd,
ṡlobán ſerd;
rabiosus, -a, -um, ṡlobán, ſylnu ſerdit, inu jeṡin;
saevus, -a, -um, groṡovitin,
ṡlobán, ſylnu húd;
ṡlobán [str. 265a ];
vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha,
ṡlobna voda;
zelosus, -a, -um, ṡlobán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zmeriti dov., F
5,
contus, -ti, ſhtanga, ena ſhtanga dolga teh mornarjou, ṡa ṡnati, inu
s'mèriti te vodè globokúſt;
decircinare, s'zirkelnom
ṡmèriti, ali okroṡhiti;
dimetiri, premèriti,
ẛmèriti;
emetiri, odmèriti,
ẛmèriti, premèriti;
librator, -ris, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná
ṡmeriti, kokú viſſoku ſe more ena voda napelati;
prim. zmerjen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zvirati nedov., F
7,
demanare, ſteikati,
ṡvèrati;
emanare, ṡvèrati, vunkai priti, ali ſe podati;
jugis puteus, ṡhterna, v'kateri voda vſeskuṡi
ṡvèra;
manalis, -le, manalis fons, ṡhivi ſtudeniz, kateri vſelei
ṡvèra;
manare, ṡvirati [str. 131b ];
manare, ṡvèrati, kapati, ſliṡeiti, ſe ziditi
[str. 132a ];
remanare, ṡupèt
ṡvèrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
žegnan del., F
9,
amula, kotlizh ẛa
ẛhegnano vodó;
aqua lustralis, ẛhegnana voda;
benedictus, ẛhègnan;
dedicatus, -a, -um, ṡhègnan, iṡrozhen, perlaſtnen, v'laſt dán;
effata templa, Cerque s'enimi gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami
ṡhegnane;
lustralis aqua, ṡhegnana voda;
ordinatus, h'duhovṡkimu ſtanu
ṡhègnan;
sabina, -ae, ṡhegnanu drivú;
sacrum, -cri, Boṡhya ſluṡhba,
ṡhègnanu meiſtu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: žegnan del., geum ſhegnan koren; glej opombo pri koren
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
žgan del., F
4,
aquae destillatae, ṡhgane vode;
excipulum, -li, tudi tá poſſoda, v'katero ſe
ṡhgana voda prejemle;
holocaustum, et holocaustomata, ṡmyrni
ṡhgani offer, po polim offri;
vinum adustum, vel crematum, ṡhganu vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
živinski prid., F
14,
abactor, en
ẛhivinski tat;
abigeátus, -ti, ẛhivinska tatvina, ali rupanîe;
abigeus, -gei, en
ẛhivinski tat, kateri ẛhivino krade;
admistura, -ae, ẛhivinsku ẛdrushenîe;
capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéske, ali
ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú;
haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje
ṡhivinsku per nékadanîh offrih;
lotium, -tÿ, ṡzalniza, zhloveṡka, ali
ṡhivinṡka voda;
mandra, vel mandria, ṡhivinṡka ṡhtala na puli pres ſtréhe;
mola pecuaria, en
ṡhivinṡki, ali konṡki malyn;
ocymum, -mi, ṡhivinṡka pizha;
oestrum, -tri, en obád, ali brèzel, ena huda
ṡhivinṡka muha;
pecuarius, en zhreidnik, ali
ṡhivinṡki paſtyr;
salviatum, -ti, ena
ṡhivinṡka arznîa, katera ſe v'garlu ṡhivini po ſyli vtlazhi;
veterinaria medicina, konṡka, ali
ṡhivinska arznia
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
žleb m, F
5,
antefina, ti
ẛhlébi per ſtréhi, pod kapom;
hydraulus, hydrauli, vodeni rori, ali
ṡhleibi, po katerih voda tezhe;
incilia, vodeni
ṡhleibi, ali jamizi, po katerih voda tezhe;
sacra fistula, herbtiṡzhe,
shléb harbtiṡzha;
sciphon, zeu, ali
ṡhléb, po katerim voda tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
žonta ž, posca, -ae, vel lora, enu ṡhleht pytje ṡa druṡhino, patoki,
ṡhonta, jeſſih, inu voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.