Tiskanje

abulen [

] pridevnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

adraš

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ajer

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

angel

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

antvelja

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

apnenica -e ž apnenica, peč za žganje apna: grè K'apnenizi daj. ed. ǀ takrat ſo eno apnenizo tož. ed. shgali ǀ ga primejo, inu v'to gorezho apnenizo tož. ed. vershejo ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo tož. ed. urezhi ǀ ga imajo popaditi, inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno apnenzo tož. ed. vurezhi Zapis apnenzo kaže na naglas apnẹ̑nica, ki ga navaja tudi Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

apríl Frazemi s sestavino apríl:
posláti kóga po apríl(a)

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

avtra

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

baren vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren rod. mn. blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi, KaKor Alexander (I/1, 95) Nejasno. Verjetno tiskarska napaka. Morda bi moralo pisati bareu, kar bi bil lahko rod. mn. besede barȋł ‛sodček’ (ki jo navaja Pleteršnik) ← it. barile ‛sod’. Druga možnost je, da bi moralo pisati paren, kar bi bil rod. mn. od pȃrna ‛gospodarsko poslopje, skedenj’, kar tudi navaja Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bečelič

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

beli črvje

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

beloritec¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

berek [bérek] (bereg) samostalnik moškega spola

močvirje, stoječa voda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bermati nedov. pridobivati za krščansko vero, oznanjati evangelij: Je bil sazhel bermat nedol. pod bandero krajla Nebeſkiga ǀ je shal v' ſamursko deshelo bermat namen., tuje pridiguat S Evangeli ǀ ga poshle v' dalne deshele bermat namen. ǀ Po letem je shal S. Philippus bermat namen. noter v' to deshelo Scythio (III, 251 s.) ← srvnem. wërben ‛novačiti’; Pleteršnik s. v. bẹ̑rmati in drugi viri navajajo le pomen ‛novačiti za vojsko’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Beseda »mučéle«

Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?

MUKE

Kaj se mučiš na mučélah. Svet je trd. Hodiš skrušen po mučélah, s svetom sprt. Streskaj misli. Muke iz tebe v prst potegne Špicov vrt.

Špicov vrt je ruško pokopališče.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bič

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bistranga

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blagar

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

blagovnica

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bòb Frazemi s sestavino bòb:
bòb iz krópa pobírati, bòb ob sténo metáti, bòb v sténo metáti, íti bòb iz krópa pobírat, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, rêči bôbu bòb, vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

boben²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bómba Frazemi s sestavino bómba:
delováti kot bómba, eksplodírati kàkor bómba, odjékniti kàkor bómba, odjékniti kot bómba, odmévati kàkor bómba, póčiti kot bómba, tréščiti kàkor bómba, učinkováti kot bómba, udáriti kot bómba

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

borovnjak

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

božati

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

branjug

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

bràt Frazemi s sestavino bràt:
bíti si s kóm kot bráta, iméti kóga ràd kot bráta, kàkor bràt in sêstra, kot bràt in sêstra, med bráti [je kàj vrédno], spoštováti kóga kot bráta, tôpli bràt, vínski bràt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brečak

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brez²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

breza¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

breza²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brezast¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brezec

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brezen²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brezeti

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

breznica

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brinovec

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brinovka

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

broč

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brošč

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brzdit

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

brzen²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

buta¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

buta³

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

butec

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

butič

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

butira

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

butolj

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cevg

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

col³

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cvičar

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čìč Frazemi s sestavino čìč:
čìč je nìč, čìč ne dá nìč, čìč níma nìč, čìč v nìč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Človek, ki stremi po bogastvu, je ...?

Kako se imenuje stremljenje po bogatenju (bogastvu)? Kako se reče takšnemu človeku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čmelj

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čmerelj

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čmrlj

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čofinek [čofȋnǝk] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Athene noctua

PRIMERJAJ: čofitelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čonkav

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čonkelj

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čontika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črmelj¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črmelj²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

črnček

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

deblo

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dihor

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dihur

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dlečvenica

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dleto

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dletvo

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dolbati

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

drastič

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dršča

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Etimologija besede »šukca«

Od kod prihaja pogovorna beseda za odejo – šukca/šukica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Etimološka razlaga krajevnega imena »Cmereška Gorca«

Zanima me etimološka razlaga krajevnega imena Cmereška Gorca in priimka Cmerešek, zlasti morebitna zveza med njima.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Etimološka razlaga slovenskega toponima »Tičnica«

Zanima me podrobnejša etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica. Moje dosedanje poizvedovanje me je pripeljalo le do splošnejših razlag kot npr. ptičnica in podobno. Zanima me tudi ali obstoječi toponim torej kaže na poimenovanje takšnega toponima v mlajšem času oz. ga je moč časovno ožje umestiti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

evčunčič [evčȗnčič] samostalnik moškega spola

ptica kljunač, sloka, LATINSKO: Scolopax rusticola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

flank¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

fnorati [fnọ̄rati] nedovršni glagol

navijati nit v klobčič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

glavatica²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

globati²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

gloža¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

gódba Frazemi s sestavino gódba:
máčja gódba, priredíti kómu máčjo gódbo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

golčič

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

gôra Frazemi s sestavino gôra:
bíti náše gôre líst, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, da bi gôre premíkal, práva gôra, premíkati gôre, [samó, le] vŕh ledéne gôre, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], vêlik kot gôra, za devêto goró

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

gornica [gorníca] samostalnik ženskega spola

zakon o rudarstvu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

goslati nedov. pretepati: papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat nedol. (III, 62) ǀ kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſla goislat nedol. neusmilenu (III, 74) Pleteršnik navaja gọ̑slati ‛prügeln’, Striedter-Temps 1963: 126 pa po Kelemini iz štaj. narečij gojsláti poleg gosláti ‛plagen, martern’, verjetno ← bav. srvnem. *goiseln ‛bičati’ k srvnem. geisele ‛bič, gajžla’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

gosturnica

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

gove

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

grabec -bca m vrabec: s'lufta ſi je isvolil garlize, golobe, grabze tož. mn. (I/2, 207) Pleteršnik navaja grábec za goriš. govor.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

granfor

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

grebén Frazemi s sestavino grebén:
grebén je zrásel kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

grižnik

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

grmulon

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

grst

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

grub

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Grulja

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

gumpališče [gumpalíšče] samostalnik srednjega spola

prizorišče boja s pestmi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

hareč [hāreč] samostalnik moškega spola

ptica kosec, LATINSKO: Crex crex

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

harina -e ž kljuse: Premislite de sheno, ali mosha vſeti, nej eno harino tož. ed., ali kojna kupiti, kateri zhe vam nedopadeio yh morite spet predati (V, 91) Pleteršnik navaja vzhštaj. harȅ, -ẹ́ta ‛konj, kljuse’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

hebet [hébǝt] samostalnik moškega spola

gorenjsko rastlina smrdljivi bezeg, habat, LATINSKO: Sambucus ebulus

PRIMERJAJ: habat, hebat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

hinčati se [hȋnčati se hȋnča se] nedovršni glagol

o kobili kazati nagnjenje za parjenje; goniti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

hiševanje -a s poslovanje: Sturi rajtingo od tuojga hishovajna rod. ed. (I/1, 204) Zapis je citat iz SP Lk 16,2 na začetku pridige. Glagol hiševáti, ki ga Pleteršnik navaja v pomenu ‛das Hauswesen verwalten, haushalten’, je tu pomensko dalje razvit kot gr. οἰκέω ‛gospodinjiti’ in ‛gospodariti, upravljati z’ iz οἶκος ‛hiša’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

hištvo

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

hlapec²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

hren [hrȅn] samostalnik moškega spola

rastlina hren, LATINSKO: Armoracia rusticiana
rastlina vodna kreša, LATINSKO: Nasturtium

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ibovina

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

izdabati

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Izvor besede »cota«

Zanima me, od kod izvira beseda cota (mn. »cote«) kot poimenovanje za oblačila.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Izvor narečne besede »pozre«

Nikakor ne najdem izvora besedi pozre, ki v Savinjski dolini pomeni 'punca, dekle', zato prosim za vašo pomoč.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Izvor poimenovanja »morski pes«

V slovenščini se uporablja izraz morski pes za največjo ribo predatorko, ki se ji v angleščini reče shark, v italijanščini squalo, v hrvaščini morski pas, v srbščini pa ajkula. Ali je možno, da smo si izraz za morskega psa izposodili iz hrvaščine, zakaj je prišlo do takega poimenovanja in kdaj se prvič pojavi izraz morski pes v slovenskih besedilih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Izvor priimka »Baloh«

Izvor priimka Baloh

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Izvor priimka »Cigale«

Zanima me izvor priimka Cigale oziroma Cigala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Izvor priimka »Čahuk«

Mi lahko prosim pomagate, sem ze imel vse knjige doma in nikjer ne najdem od kod izvira moj priimek Čahuk.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Izvor priimka »Kretič«

Zanima me izvor priimka Kretič.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Izvor priimka »Pejovnik«

Zanima me izvor priimka Pejovnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Izvor priimka »Pišot«

Zanima me, kako je nastal priimek Pišot. Najdemo ga predvsem na Vipavskem, v Selu in Batujah, nepretrgoma zadnjih 400 let. Hvala za odgovor, pa tudi sicer za zanimiva jezikovna pojasnila v tem kotičku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Izvor priimka »Šček«

Ali gre izvor priimka Šček povezovati z glasom srake?

Bojda je Merku razlagal izvor tega priimka, a ne vem nič več od tega.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Izvor priimka »Štabuc«

V družini nismo prepričani glede izvora priimka Štabuc. Glede na pogostnost v Sloveniji očitno vsi izvirajo iz ene družine, vendar so precej razpršeni med sabo. Še največ jih živi na vzhodu Slovenije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

jábolko Frazemi s sestavino jábolko:
ádamovo jábolko, Éridino jábolko, jábolko razdôra, jábolko spóra, jábolko sváde, spórno jábolko, tŕgati jábolko z drevésa spoznánja, ugrízniti v kíslo jábolko, utŕgati jábolko z drevésa spoznánja, zagrísti v kíslo jábolko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ješevček

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

jezerka¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

jezikoslôvec jezikoslôvca samostalnik moškega spola [jezikoslôvəc]

1.

strokovnjak za jezikoslovje

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑jezikoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Jezikovne izbire: »vijolična« ali »vijoličasta«

Zanima me, ali je pravilno vijolična ali vijoličasta barva? Sta to pravzaprav sinonima?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

jocati nedov. tarnati: So vſij shalovali, inu jozali del. mn. m, inu jokali, inu njih lepe guante slekli, inu troraske oblekli (II, 154 s.) Pleteršnik navaja jọ̑cati ‛wehklagen’ le po Janezu Svetokriškem.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

junec⁴

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kajba

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Kako je prav: »epidemija koronavirusa« ali »epidemija koronavirusne bolezni«?

Zanima me ali je bolj ustrezno govoriti o epidemiji koronavirusne bolezni ali epidemiji koronavirusa in če je oboje lahko ustrezno v ustreznem kontekstu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Kako pišemo »božič«

Zanima me, ali še vedno velja, da pišemo imena praznikov v slovenščini z malo začetnico, razen, če je prva beseda svojilni pridevnik iz lastnega imena?

Sama nisem zasledila, da bi prišlo do spremembe zapisanega, vas pa vljudno prosim za odgovor, saj so me pred nekaj dnevi opozorili, da sedaj božič pišemo z veliko začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kanduš [kandȗš] samostalnik moškega spola

žensko vrhnje, do kolkov segajoče oblačilo; ogrinjalo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kap¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

káša Frazemi s sestavino káša:
bíti v káši, brézova káša, hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, hodíti kot máčka okrog vréle káše, hodíti okrog vréle káše, [lépo] kášo skúhati kómu, ne bóš káše píhal, súkati se kot máčka okrog vréle káše, vróča káša, vrtéti se kot máčka okrog vréle káše, zabrêsti v lépo kášo, zakúhati vróčo kášo, znájti se v káši

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

keber

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kelder

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kjekaj1 zaim. kaj, nekaj, kar koli: ſe boym de bi kejkaj im. ed. taziga ſe nam ne sgudilu ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj tož. ed. hudiga sturili ǀ ta nepametna shivina hualeſhna ſe iskashe tem, od katerih kejkaj tož. ed. dobriga prajme ǀ kadar ta lubi otrok je ſvojo Matter kejkej tož. ed. proſsil, ona mu je sapovedala doli poklekniti ǀ Iest grem de bom keikaj tož. ed. noviga ſhlishala ǀ Kadar je ke kaj tož. ed. lepiga vidla Ta slovarski sestavek je glede na knjižno izdajo spremenjen skladno z Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja, 25 ss. V knjižni izdaji je iztočnica zmotno nastavljena kot kajkaj, kar navaja Pleteršnik v pomenu ‛kar koli’ le kot kajkavsko.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kleštre [klẹ̑štre] množinski samostalnik ženskega spola

na komat pritrjene vezi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kljúka Frazemi s sestavino kljúka:
kljúko si podájati kjé/pri kóm, obésiti kàj na kljúko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kloča

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kloka

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kojnati

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kolenček [kolẹ̑nčǝk] samostalnik moškega spola

najljubši otrok; miljenček; ljubljenček; varovanček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

komatar²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

korizma

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kozomor

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kravojnica [

] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kresnikar

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

krompirjevec¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kròp Frazemi s sestavino kròp:
bòb iz krópa pobírati, íti bòb iz krópa pobírat, ne kròp ne vôda, še za slán kròp ne zaslúžiti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

krožič [krožȉč] samostalnik moškega spola

rastlina ciklama, LATINSKO: Cyclamen purpurascens

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

krščenica -e ž dekle: ſe je bil salubil veno objeſtno karshenizo tož. ed. (III, 79) ǀ ti uno nedolshno karshenzo tož. ed. taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil (I/1, 108) Pleteršnik navaja kŕščenica v pomenu ‛Mädchen’, kŕščenica (poleg krščẹ́nica) pa v pomenu ‛Dienstmagd’ predvsem iz dolenj. in notr. narečja. Nastavitev pomena ‛kristjanka’, ki je znan v vzhodnih in severnih narečjih ter v rezijanščini, se zdi manj verjetna; → krščen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

lapica

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

later

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ledija [lẹ̑dija] (ledeja) samostalnik ženskega spola

maščobno tkivo pri človeku

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ledína Frazemi s sestavino ledína:
oráti ledíno [čésa/v čém]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

lek²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

lestenec

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

letev

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

letka

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

levec [lévǝc] samostalnik moškega spola

žival ris, LATINSKO: Lynx lynx

PRIMERJAJ: levče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ljudski -a prid. tuj: Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio, kir Purgary nej ſo sa oben greh dershali zhloveka vbyti, lasku tož. ed. s blagu po ſili vſeti, inu sa zhaſtitu djaine ſo dershali ſe slagat, kryvizhnu ſe perſegat, inu folsh prizhat (III, 240) ǀ Vna Katera ſe je rada od laskih rod. mn. moshou puſtila kushuati, inu tipat (II, 114) ǀ sa drugimi nehodim, pohushajne obenimu ne dam, sa laske tož. mn. m fatti nemaram (I/1, 169) Pleteršnik pod geslom ljȗdski navaja tudi pomen ‛tuj’. Zapisi kažejo na izgovarjavo ̍ləski, ki je potrjena za Postojno. Izvorno sloven. *l'udьskȋ > ljudskȋ se je domnevno pod vplivom nedoločne oblike preoblikovalo v ljudskȉ, to pa je v zahodnih narečjih regularno dalo ̍ləski in ̍ləški (Ramovš 1922–23: 228); → ljudški.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ljudški -a prid. tuj: Eden per fas, & nefas v'kupaj blagu ſpraula, ohernjo triba, boge sijrote golufa, uduve pregajna, s' leshkem or. ed. s blagam obogatit hozhe, ali obene srezhe, inu shegna nima, ob uſe pride, kruha strada, petlat more pojti (I/1, 18) Zapisi kažejo na izgovarjavo ̍ləški, ki jo Pleteršnik mavaja za goriš.; → ljudski.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ljuljka

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

lodrica -e ž manjši, sploščen sod: ty ſtarishi vezh skarbè, de ena lodriza im. ed. vina, en mernik shita ym poslu negrè, kakor de bi nyh ſyn, alj hzhi poslu na shli (I/2, 158) ǀ jeſt nejſim nikuli bral, de bi ludje navado imeli merlizhom v' roko poſtavit eno moshno danariou, ali pak en shakel kruha, ali pak eno lodrizo tož. ed. vina (V, 415) Manj. izposojenke iz srlat. luter ‛vrsta posode’. Pleteršnik navaja, da lodríca drži 20 do 40 bokalov (tj. 30 do 60 l) in da se navadno rabi za tovorjenje. Drugi pomen pri Pleteršniku je ‛večji vinski sod, ki drži do 20 kvinčev’, tj. do 1680 l.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

lokovš [lokọ́vš] samostalnik moškega spola

vrt (s sadnim drevjem) za veselje, zabavo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

lošperna [lọ̑šperna] (lušperna) samostalnik ženskega spola

sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

loter

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

lotrija

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

lotriš

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

lunka

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

mahovec

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

mahovnica [mahọ̑vnica] samostalnik ženskega spola

jagoda dlakave mahovnice, LATINSKO: Vaccinium oxycoccos

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

mahovnič

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

majski hrošč

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

maklen [maklȅn] (meklen) samostalnik moškega spola

grm trdoleska, LATINSKO: Euonymus europaeus
grm, drevo maklen, LATINSKO: Acer campestre

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

mavka [māvka] samostalnik ženskega spola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

mečičje [mečíčje] samostalnik srednjega spola

neka močvirska trava, morda kolmež, LATINSKO: Acorus calamus

PRIMERJAJ: mečičevje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

merkucin

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

mésec Frazemi s sestavino mésec:
medéni mésec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

mešta [mẹ̑šta] samostalnik ženskega spola

neka jed ali krma iz več sestavin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

milo

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Mislim, da slovenski pravopis napačno piše »Hrvaško Zagorje«

Razlaga v pravopisu je, da je Zagorje lastno ime, kar ne drži. Citiram hrvaški pravopis:

Bosanska Posavina riječ Posavina piše se velikim početnim slovom jer i samostalno označuje ime ravnice uz tok rijeke Save, za razliku od višerječnih imena područja Hrvatsko zagorje ili Gorski kotar u kojima se riječi zagorje i kotar ne pišu velikim početnim slovo jer samostalno nisu ime nego opća imenica.

Hrvaško zagorje bi se moralo pisati kot Bela krajina – zagorje z malo začetnico

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

mléko Frazemi s sestavino mléko:
bél kot mléko, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, méd in mléko, méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu], méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], mléko in méd se cedí(ta) kjé [kómu], mléko se šè cedí iz úst kómu, mléko se šè drží kóga, po ptíčje mléko posláti, po ptíčje mléko pošíljati, ptíčje mléko, samó še ptíčjega mléka mánjka kómu, sládek kot mléko, šè dišáti po mléku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

mlezivo

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

mokož [mọ̄kož] samostalnik moškega spola

močvirska ptica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

moren

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

morska kost

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

mrtvoud

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

naboščič [nabọ̑ščič] (nabuščič) samostalnik moškega spola

sveder

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

nadavek -vka m davek: Kaj bomo sazheli lejtena ſo huda, nadauKi im. mn. ſo preveliKi, dobizhKa malu (I/2, 69) ǀ druſiga neshlishite, ampak od kupzhie, od draginie, nadauku rod. mn. (V, 472) Natančnejša pomenska definicija iz besedila ni mogoča. Besedo prevede Pleteršnik na osnovi drugih virov kot ‛Zusteuer, Aufgeld’, torej ‛pribitek’, in ob tem pomenu citira tudi Janeza Svetokriškega.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

nadomestiti

dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

nastačila [nastačíla] samostalnik moškega spola

kdor skrbi za zaloge hrane in njeno pripravo
vodja poročnega slavja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

nečak

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Nedovršniška oblika od glagola »gnati« in sestavljenke z »gnati«

Zanima me, ali so nedovršniške oblike od glagola gnati produktivne v slovenskem jeziku in kako se glasijo? Ali obstaja neka forma kot pogonjati za razliko od pognati? H kateremu razredu spada glagol gnati? Je ta soglasniški koren na -n s palatalizacijsko spremembo g v ž v isti vrsti kot žeti, žanjem? V ruščini obstaja na primer oblika обогнать dovrš., обгонять nedovrš. (prehitevati). Če bi obstajala oblika kot obgonjati v slovenščini, kateri bi bil vezalni samoglasnik v dovršniški obliki? obegnati? Ker bi na tem mestu sovpadali razni soglasniki na en kup. Oprostite za raznolika vprašanja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Neenotno podomačevanje rastlin: »žižula« in »fedžoja«

Pri reševanju križanke me je presenetilo, da je v isti križanki ena rastlina poimenovana žižula, druga pa feijoa. Kako pojasnjujete različno podomačevanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Nenavadna slovenščina v medicinskih vedah

Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:

Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.

Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?

Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo "pospan". Ali je "pospan" slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Nenavadna slovenščina v medicinskih vedah: »ledvica« in »pospan«

Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:

Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.

Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?

Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo pospan. Ali je pospan slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

nevésta Frazemi s sestavino nevésta:
béla kákor nevésta, béla kot nevésta, braníti se kàkor kméčka nevésta, držáti se kàkor kméčka nevésta, kàkor kméčka nevésta, kot kméčka nevésta, kot nevésta, Krístusova nevésta, lépa kot nevésta, sramováti se kàkor kméčka nevésta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Normativno usmerjanje od »možen« k »mogoč«

Mi lahko, prosim, pojasnite, zakaj iz vsakodnevne rabe »preganjate« (*) pridevniške oblike možen, možna, možno in prislov možno (nadomestile naj bi jih besede mogoč, mogoča in mogoče), obenem pa v Slovenskem pravopisu ostaja povsem »nedotaknjena« izpeljanka možnost (tu ne ponujate nobene mogočnostı ali česa podobnega).

Zakaj se je bilo treba oddaljiti od češko-slovaške oblike in preiti k hrvaško-srbski? Je bila naša beseda možno preveč podobna češki možna in zato raje zagovarjate rabo besede mogoče, ker je drugačna od hrvaške oblike moguče? Res me zanima, kaj je botrovalo vaši odločitvi.

Menim, da takšne (sistemske) nedoslednosti v normativnih priročnikih ne prispevajo k trdnosti slovenskega jezikovnega sistema in bogastvu njegovega besedišča, ampak med govorci slovenščine dodatno spodbujajo močno zakoreninjene frustracije, da ne poznajo/obvladajo maternega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ogrc¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ogrebeničati dov. grebati, tj. razmnožiti z grebenicami: jeſt jo bom okoppal s' matiko mojh pridih, ter ſe bom pofliſſal taiſto ogrebenzhat nedol. s' lepimi navuki, de bo slatku grosdje Svetih dell pernesla (V, 148) Pleteršnik ta glagol standardizira kot ogrebenčati in prevaja z ‛omikati’, vendar je iz navedenega sobesedila razvidno, da gre za metaforično uporabljen vinogradniški izraz, za dovršnik od grebeničáti ‛razmnoževati z grebenicami’, ki ga po Štreklju navaja Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ohljančen [ohljānčen] pridevnik

narejen iz boljšega, mehkejšega platna

PRIMERJAJ: ohljanice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ohmetje [ohmẹ̑tje] samostalnik srednjega spola

rastlina bela omela, LATINSKO: Viscum album, ali rumena omela, LATINSKO: Loranthus europaeus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

olih [

] samostalnik moškega spola

vrsta gobe, morda prašnica, LATINSKO: Lycoperdon ( LATINSKO: bovista)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

oljičevina -e ž oljka: te mertve ſo mogli s' veijzami od ojlzhevane rod. ed. potreſti (V, 615) Taka standardizacija, ki jo ima že Pleteršnik, se zdi besedotvorno najbolj verjetna. Beseda je bila naglašena na prvem zlogu, črka a torej označuje polglasnik, nastal po redukciji nenaglašenega i; → oljika.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ondokaj [ondọ̑kaj

] (ondukaj) prislov

tam, tamkaj

PRIMERJAJ: le-ondokaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

opominati -am nedov. 1. opominjati: Maſhnik ga sazhne opominat nedol., de bi imel grevingo zhes ſvoie pregrehe imèti ǀ jest vaſs danas opominam 1. ed., inu proſsim de bi imeli lepu, brumnu, inu bogabojezhe shivèti ǀ ta Modri Siroh naſs opomina 3. ed. de bi imeli varvat, inu fliſnu hranit shaz tiga shlahtniga zhaſsa ǀ Prideio Mashniki, ga opominaio 3. mn. k' grevingi, inu k' spuvidi ǀ Opominaj vel. 2. ed. ta greshni folk, nej premiſli, de zhlovik je KaKor ena roſha ǀ taku vaſs je opominal del. ed. m ta Modri ǀ kakor nekadaj Iudith je opominala del. ed. ž k'tei Sueti, inu nuzni pokuri ǀ Tovarshij ſo ga sfarili, inu opominali del. mn. m 2. spominjati se, omenjati: De do vekoma bodo v'Nebeſſyh opominali del. mn. m letu kar bosh ſturil, inu offral k' zimpru te Zerkve Možen bi bil tudi nastavek opominjati. Pleteršnik navaja opomínati ‛mahnen, ermahnen’ po Dalmatinu, Krelju in iz pkm. narečja, opomínjati pa le iz mlajših virov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ôreh Frazemi s sestavino ôreh:
bíti tŕd ôreh za kóga, kàkor bi oréhe tólkel, kot bi oréhe strésal, naletéti na tŕd ôreh, ne bíti vréden píškavega oréha, smejáti se, kot bi oréhe strésal, stréti tŕd ôreh, tŕd ôreh

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

oslak²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

osrčje s drobovje: Iskariotu sa volo njegove prevelike pregreha trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil, inu vſe njegovu oſſezhje im. ed., inu zheva ſe ſo isſule Domnevno tiskarska napaka namesto oſſerzhje. Pleteršnik navaja osȓčje ‛Herzgegend, das Innerste’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

oškrba

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

otrobi ž mn. otrobi: drugiga nej oſtalu ampak slama, otrobi im. mn. ǀ v' ſpumladi poshlem hudo meglo, de moko v' otrobi tož. mn. preberne (IV, 215) Ženski slovnični spol navaja iz več virov tudi Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

padeč -a-e deležnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pala [pála] samostalnik ženskega spola

odebelina na niti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

parkelj¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

parnik¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

parobrod

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pasec²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pasji luk [pásji lȕk pásjega lúka] samostalniška zveza moškega spola

neki luk

PRIMERJAJ: luk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pavijan

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pečenica [pečeníca] samostalnik ženskega spola

neka goba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pereči ogenj [perẹ́či ógǝnj] (perečogenj, pereč ogenj) samostalniška zveza moškega spola

kronična zastrupitev z rženimi rožički; ergotizem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pestroga

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

peščaj¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pêta Frazemi s sestavino pêta:
ahílova (Ahílova) pêta, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za petámi, brúsiti pête, iztégniti pête, kàr nêsejo pête kóga, kot da gorí pod petámi kómu, ne séči kómu niti do pêt, od gláve do pêt, od pêt do gláve, pête pokazáti, pête so zasrbéle kóga, pête srbíjo kóga, pod petámi gorí kómu, postájati tŕn v pêti kóga, postáti tŕn v pêti kóga, stégniti pête

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

píka Frazemi s sestavino píka:
bíti na píki, čŕna píka, dobíti čŕno píko, dobíti píko na jezíku, iméti čŕno píko, iméti kóga/kàj na píki, iméti píko na jezíku, in píka, mánjka [šè] píka na í, naredíti píko, naredíti píko na í, ne iméti stó pík, pa píka, píka na í, píko dréti, píko odréti, postáviti píko na í, prislúžiti si čŕno píko, vzéti kóga/kàj na píko, zaslúžiti čŕno píko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pisanec²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Pisanje imen izdelkov in znamk ter vprašanje velike začetnice in živosti

1. Znamke in imena izdelkov

V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil).

Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico):

poimenovanja telefonov in fotoaparatov (samsung, nokia; nikon, cannon);
računalniška tehnologija vseh vrst (apple, mac; ipod, ipad, iphone; google, facebook, twitter; word, excel, powerpoint ...; gmail; chrome, firefox, windowsexplorer in drugi programi);

Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov;

pijače (pijem jeruzalemčana, bizeljčana; pijem jacka danielsa/jacka);
znamke oblačil ipd. (obožujem versaceja, guccija, armanija - pisava z veliko začetnico bi bila v taki stavčni strukturi dvoumna) - ipd. Ker vem, da je prišlo do neskladja med pravopisnimi pravili in nekaterimi zakonskimi določbami o zapisovanju trgovskih in drugih znamk, me zanima, v katero smer gredo razmišljanja pravopisne komisije. Namreč, v primeru odločitve za pisanje z veliko začetnico bo to pomenilo, da bomo po novem z veliko pisali tudi do zdaj uveljavljene zapise z malo – lekadol, aspirin; ford, clio; jeruzalemčan, bizeljčan.

Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...).

2. Kategorija živosti

Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodelkonjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

planšar

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

plazast

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Pletêršnik -a m, oseb. i. (ȇ) |slovenski slovaropisec|; prakt.sp. kupiti ~a Pleteršnikov slovar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

podjed²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

podzemljak

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pohištvo

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Poimenovanja ljudskih glasbil

Zanima me, ali naj ohranim poimenovanje izdelovalca glasbil ali naj zapišem, kot se mi zdi prav: žvrgolc – žvrgolec, drumlica – drumljica, fičefaj – fičafaj, čivink? Kako predlagate vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

poljana

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

polje

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

polovž

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pomaža [pomȃža] samostalnik ženskega spola

krema, maža, pomada

PRIMERJAJ: pomada

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Pomislek o variantah veznika »kot«

Pri delu se večkrat srečujem z vprašanjem iz te teme, pa bi imela droben pomislek. V SS je v tem smislu navedena vezniško zveza zgolj s ko, in sicer naj bi izražala sorazmerni pomen. Tudi podobni zgledi v SSKJ in SP so tvorjeni samo s ko, ne pa s primerjalnim kot. Morda je pri analizi v pomoč, če izberemo kak zabavnejši zgled:

Višjo plačo ko ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Tem višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje.
Višjo plačo kot ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. ~ Plačuje višjo zavarovalno premijo, kot ima plače.
Manjšo glavo kot ima, manjšo hišo potrebuje. ~ Potrebuje manjšo hišo, kot ima veliko glavo.
Večji kot je grad, večji v njem prebiva tat. ~ Tat je večji od gradu.

Moja misel je, da tu ko nima čiste primerjalne vloge, čeprav se ta struktura tvori s primernikom; medtem ko ima kot v vseh zvezah povsem primerjalno denotacijo. Kar sem našla v zvezi s tem, je dodano spodaj. Za ko se najde precej zgledov, za kot pa v priročnikih nisem našla nobenega. Morda sem vendarle še kaj spregledala.

SS1 (1976): str. 382. Istovrstni primerjalni vezniki: čim, ko. Pri kot, kakor, ko (str. 381) ni zgledov za pomen čim – tem. Podobno v SS4 (2004) pri dvodelnih veznikih (str. 429, 2. točka) in pri primerjalnih istovrstnih veznikih čim, ko (str. 443) – pomen sorazmernost.
SSKJ2: ko1 pod 6. (sorazmernost); https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3654028/ko?page=1&View=1&Query=ko
SP (Pravila): § 575 in 576; večbesedni vezniki samo s ko, ne pa tudi s kot.
SP (slovarski del): prej ko; https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3780563/prej-ko?page=3&View=1&Query=ko Podobna struktura tudi v SSKJ pri prej čisto spodaj; https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3685631/prej?page=3&View=1&Query=ko
Pleteršnik: 1. ko pod 3); https://fran.si/136/maks-pletersnik-slovensko-nemski-slovar/4012509/1-ko?page=2&View=1&Query=ko
Pravopis 1962, str. 80, § 81; med večbesednimi vezniki so sicer navedene zgolj zveze s ko, ampak to je morda časovno zaznamovano. V slovarskem delu pod geslom kot (str. 375) ni relevantnih zgledov, pod geslom ko (str. 355, pod 2. primerjalni vez.) pa so: bolj ko je tekla kri, več je bilo partizanov, dalj ko je pravil, bolj ga je brat zavidal. Pod geslom več ( str. 935) je zgled več ko ima, več hoče imeti.
Zgolj navedene so te zveze tudi v Bajec-Kolarič-Ruplovi slovnici (str. 96): manj ko, bolj ko, dalj ko, spet brez kot.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pomišljati se

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

posanica

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

postra

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

postruga

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

postrv

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

postrva

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

potočnica

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

potovalka

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

povesem ž povesmo: eden ima eno poveſsim tož. ed. prediua v'rokah (I/2, 93) Pleteršnik navaja le povẹ́smo srednjega in povẹ́sma ženskega spola.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pozre

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Pravopisna prepoved veznika »dočim«

Zanima me razlog, zakaj je beseda dočim v Pravopisu označena s črno piko (prepovedano).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

prebivališče -a s prebivališče: Letu mejstu nej obena loterska hisha, àmpak prebivalshe im. ed. Boga Vſigamogozhiga ǀ ſo en pravi, shiui peld S. Troyze … prebivalſhe im. ed. S. Duhà ǀ vy ſte enu prebivalishe im. ed. SVETE TROYZE ǀ ſe nepofliſsaio njeh dusho ozhistit, de bi vrednu prebivalishie im. ed. S. Duha ratalu ǀ na tiga je bil sapiſſal … Brebivalszhe im. ed. tu ner ſihurnishi ǀ druſiga pak je ſaurashil inu od ſvojga brebivalsha rod. ed. lozhil, inu prekolnil ǀ On je bil en kmet, kateri nej imel ſtonovitniga brebivalſha rod. ed., ali prehodiſha ǀ ta kateri G: Boga s'prebivalisha rod. ed. suoje dushe s'palzo tiga greha vun stepe ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe tož. ed. ǀ zhe bote njemu h' zhaſtu tu lepu, inu veliku prebivalszhe tož. ed. dokonzhali ǀ zhednu, inu ſnaſhnu prebivalſhe tož. ed. mu bote v'vaſhim ſerzu perpravili ǀ kadar bi bilu mogozhe sa nyh vezhnu prebiualshe tož. ed. bi semlo ſi isvolili ǀ tu dobru je ſvoje prebiualszhe tož. ed. v' nebeſſih imelu ǀ Vij kateri shelite lepu, inu vesſelu perbivalshe tož. ed. ǀ ſiſydajte tedaj njemu tu prebivalſzhe tož. ed., kateru ſte njemu oblubili ǀ urednu prebivalzhe tož. ed. njemu njemu v'ſvojmu ſerzu perpravit ǀ v' katerem prebivalszhi mest. ed., ali v' kateri hishi hozhe ohzet raunati s' ſvojo Neveſto Zapisi kažejo na naglas prebiválišče, kot ga ima še Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pripovest [pripovẹ̑st] samostalnik ženskega spola

pregovor, poučna pripoved, evangeljska prilika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

prirojnik -a m sorodnik: kadar ſo njè Soſedie, inu perrojniki im. mn. Shlishali, de je Goſpud veliko miloſt ny is kasal, ſo ſe ony shnjo veſſelili (III, 310) Pleteršnik navaja prirọ̑jnik ‛sorodnik’ po Schönlebnu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

prosnica

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

puhor [púhor] samostalnik moškega spola

plodov mehur, tj. mehur s porodno tekočino

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

puntek [pȗntǝk] samostalnik moškega spola

trak okrog glave za povezovanje las

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

rajnki

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

razusesti dov. razjahati: ena kmetushka shena je na enem osli jesdla, ter nei reuſedla del. ed. ž, de ſi lih S. Rus. T. ſo nesli (V, 371) Zapis kakor pri Alasii rauſeſt ‛ſmontare’ kaže na disimilatoričen izpad predponskega -z-, prim. pri → razveseliti zapise reveſselim, reveſſelite, reveſselila. Pleteršnik navaja razsẹ́sti ‛vom Pferde steigen’ brez predpone u-.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

rdečeritec

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Redipulja, Sredipolje ali Rodopolje?

Prosim za pojasnitev pravilne rabe toponima za kraj (danes italijanski Redipuglia), ki zaradi avtohtone naseljenosti in polpreteklih dogodkov zaseda pomemben prostor v slovenski duhovni zgodovini. Zaradi različnih nesoglasnih teorij je nujna standardizacija v prid uporabe strokovno čim bolj utemeljene inačice.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

réz Frazemi s sestavino réz:
cárski réz

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

režgetati [režgetáti režgetȃm] in [režgáčem] nedovršni glagol

rezgetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ridžek

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

rjavka [rjȃvka] samostalnik ženskega spola

rdečelaska, tj. ženska z rdečimi lasmi
neka močvirska raca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

rokovnjáč -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

rozica [rozíca] (rosica) samostalnik ženskega spola

kača belouška, LATINSKO: Natrix natrix

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

rumenec²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

sivček

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

skrabotati -očem nedov. šklopotati: Leta kamen imà veliko mozh vſebi, ter pride is dalnih deshel, je belle farbe, ter imà noter vſebi enu sernu, kateru noter v' tem shlahtnem kameinu skrabozhe 3. ed., inu is tega ſe posna, de je ta pravi Belzoar (V, 551) Pleteršnik zaradi sorodnih besed nastavi škrabotáti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

skrakek

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Slovensko ime za »norko« (Mustela lutreola)

Zanima me kakšno je knjižno slovensko ime za ogroženo živalsko vrsto Mustela lutreola, saj se zanjo pojavlja več ustreznic: evropska vidrica, nerc, norka in evropski mink. Iz etimološkega slovarja izvemo, da so besede nerc, norka in mink prevzete, za besedo vidrica pa sumim, da je hrvaškega izvora. Čeprav že Pleteršnik navaja pomen vidrica, tako za manjšo vidro, kot tudi za vrsto die Krebs-Otter, kar je starejša nemška ustreznica za Mustelo lutreolo. Katera beseda je torej najustreznejša in katera je izvorno slovenska, ljudska?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

služebnik m služabnik: Elias je bil velik shlushebnik im. ed. Boshy (I/2, 75) Pleteršnik navaja služẹ̑bnik in slȗžebnik po avtorjih, ki verjetno črpajo iz vzhodnih narečij, kjer se polglasnik v krepki poziciji razvije v e; → služabnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

smolnica

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

smrdat²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

smrdet

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

smrduh¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

solíti Frazemi s sestavino solíti:
pójdi(te) se solít, solíti kómu pámet

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

sólza Frazemi s sestavino sólza:
číst kot sólza, dolína sólz, jokáti krváve sólze, krokodílje sólze, krokodílove sólze, krokodílske sólze, krváve sólze, máčje sólze, máčkine sólze, prelívati krokodílje sólze, pretákati brídke sólze, pretákati krokodílje sólze, pretákati krokodílove sólze, pretákati krokodílske sólze, pretákati krváve sólze, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, točíti brídke sólze, točíti grénke sólze, točíti krokodílje sólze, točíti krokodílove sólze, točíti krokodílske sólze, točíti krváve sólze, točíti máčje sólze, topéč se v sólzah, topíti se v sólzah, utápljati se v sólzah, utoníti v sólzah, utopíti se v sólzah, zapustíti dolíno sólz, žénski jók pa máčkine sólze

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Spol samostalnika »prepad«: »Turkova prepad« ali »Turkov prepad«?

Na Kumu obstaja prepad (ki je sicer brezno), in ki je na smerokazu poimenovano kot Turkova prepad. Na sami uradni tabli pri breznu, postavljeni s strani države, piše Turkov prepad, vendar je tudi na nekaterih spletnih naslovih, na primer:

to brezno poimenovano kot Turkova prepad (na nekaterih pa kot Turkov prepad).

Zanimivo bi bilo vedeti, za kakšno jezikovno posebnost gre (saj v SSKJ-ju ni podobnega primera, v pravopisu pa obstaja za prepad samo moška oblika) in katere so v slovenščini še podobne besedne kombinacije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

sténa Frazemi s sestavino sténa:
bél kot sténa, bíti med svôjimi štírimi sténami, bléd kot sténa, bòb ob sténo metáti, bòb v sténo metáti, kàj je [kot] bòb ob sténo, málanje hudíča na sténo, málati hudíča na sténo, med svôjimi štírimi sténami, med štíri sténe, med štírimi sténami, prebledéti kàkor sténa, prebledéti kot sténa, pritískati kóga ob sténo, pritísniti kóga ob sténo, sténe imájo ušésa, sténe vídijo, stene slíšijo, stísniti kóga ob sténo, vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je kot bòb v sténo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

strupijan

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

susek [sȗsǝk] samostalnik moškega spola

vložena jed, vložnina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

svilod

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ščemelj

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ščemer

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ščer [ščẹ̑r

ščerȗ] samostalnik moškega spola

neka rastlina

PRIMERJAJ: ščir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ščet ► šˈčet – ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ščipavec

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ščipec

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

šica¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

škorpijon

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

škratek

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

šmelj

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

šoba -e ž kos lesa, ki ga čevljar da na koleno, čezenj usnje in čez usnje potezni jermen (kneftro): en Shushter … ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo tož. ed. ter sheno sazhne ometat, inu goslat (III, 62) Iz primera ni popolnoma jasno ali je mišljen zgoraj navedeni pomen, ki ga navaja Pleteršnik, ali ‛Handleder der Schuster’, kar pa Pleteršnik pozna samo po Zalokarju in iz vzhodnoštajerskih govorov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

špincelj [špíncǝlj špíncǝljna] samostalnik moškega spola

rastlina navadna trdoleska, LATINSKO: Euonymus europaea

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

štir

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

štuporȃmo prisl.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

tatvina

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

thor

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

tráva Frazemi s sestavino tráva:
kot lístja in tráve, slíšati trávo rásti, trávo tláčiti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

tŕdi Frazemi s sestavino tŕdi:
tŕda prêde kómu/čému, tŕda prêde kómu za kàj, s čím

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

trolj

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

tvor

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

univerza

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

vedríti Frazemi s sestavino vedríti:
vedríti in oblačíti kjé

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Vezaj ali pomišljaj v zvezi dveh imen

Kateri zapis je pravilen?

To je bil pakt Hitler-Stalin.

To je bil pakt Hitler – Stalin.

Najbolje se mi sicer zdi: To je bil pakt med Hitlerjem in Stalinom. V rabi je pogosto prvi zapis s stičnim vezajem, a se mi ne zdi pravilen. Ne znam ga utemeljiti. Drugi zapis se verjetno nanaša na člen 396 v SP 2001, a ga v rabi ni zaslediti. Prosim za pomoč.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

vgrabec -bca m vrabec: Supet ſe pergliha enimu strashnimu Vgrabzu daj. ed., kateri v'puſhavah prebiva (I/1, 14) Pleteršnik navaja grabec kot goriš.; zapis je morda križanje med to narečno besedo in širše sloven. vrabec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

vkopán Frazemi s sestavino vkopán:
obstáti kot vkopán, státi kot vkopán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

vôda Frazemi s sestavino vôda:
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode, kàj ne píje vôde, kalíti vôdo [kómu], kot ôgenj in vôda, kot puščáva vôde, kot ríba v vôdi, krí ni vôda, napeljáti vôdo na svój mlín, ne kròp ne vôda, nosíti vôdo v Sávo, ob krúhu in vôdi, obrníti vôdo na svój mlín, pásti v vôdo, peljáti kóga žéjnega čez vôdo, píti víno kot vôdo, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba v vôdi, postíti se ob krúhu in vôdi, potrebováti kàj kot Sahára vôdo, potrebováti kàj kot puščáva vôdo, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, precéj vôde bo šè pretêklo, precéj vôde je [žé] pretêklo, prepeljáti kóga žéjnega čez vódo, ráca na vôdi, raztápljati se kot sládkor v vôdi, [sàj] ne gorí vôda, skalíti vôdo [kómu], skočíti v vôdo, speljáti vôdo na svój mlín, speljeváti vôdo na svój mlín, [tám] za devêtimi gorámi [in vodámi], tíha vôda, topíti se kot sládkor v vôdi, trésti se kot šíba [na vôdi], utopíti kóga v žlíci vôde, [vèndar] ne gorí vôda, vihár v kozárcu vôde, vôda na mlín kóga, vôda têče kómu v gŕlo, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, zaíti v nevárne vôde, zdràv kot ríba [v vôdi], znájti se kot ríba v vôdi, znájti se v nevárnih vôdah, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

volčaj [vou̯čȃj] samostalnik moškega spola

jajčnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

vrhič

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Vršilec dejanja glagola »treti« je »tarec«, »troči« ali »teroči«

Zanima me vršilec dejanja glagola treti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

zagorelec²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Zakaj se piše predhodni in zakaj naslednji?

Zakaj se piše predhodni (brez "nj"), hkrati pa naslednji (z "nj")? Je to posledica nesmiselnega vrivanja nj-jev v slovenščino iz srbščine?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

zaluščiti -im dov. zaloputniti: hishne urata salushi 3. ed., inu saprè (IV, 275) Pleteršnik navaja zalúščiti ‛zuschlagen’ po Janezu Svetokriškem in po Cigaletu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

zapenjalo [zapenjálo] samostalnik srednjega spola

sponka, petlja, za spenjanje obleke

PRIMERJAJ: zapon, zaponek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

zlatica²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

zlatovčica

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

zlatovka

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

zrejati nedov. zoreti: aida nej mogla is semle, dokler semla je bila terda, kakor kamen, selle, inu repa ſi nej ſo mogli pomagat: grosdie nej moglu sderiat nedol., ter pereſſa is tartah, inu dreveſſ ſo dol padali (V, 333) Verjetno tiskarska napaka (ali hiperkorektura) namesto govorjenega zdrejati < zrẹ́jati ‛zoreti’, kar Pleteršnik navaja za Kras in Vipavsko. O interkaliranem -d- glej → zrel.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

zvézda Frazemi s sestavino zvézda:
bíti pod nesréčno zvézdo, bíti rôjen pod nesréčno zvézdo, bíti rôjen pod sréčno zvézdo, bíti zapísan v zvézdah, kovánje v zvézde, kováti kóga/kàj v zvézde, píše v zvézdah, poséči po zvézdah, rodíti se pod nesréčno zvézdo, rodíti se pod sréčno zvézdo, séči po zvézdah, ségati po zvézdah, ségati za zvézdami, vídeti vsè zvézde

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

želje -a s želja, hrepenenje, poželenje: ſe prezej v' naſhem ſerzi uname shelje im. ed. po ſtopinah taiſte pershone hoditi ǀ ena ſama ſveta miſſu, inu shejlje im. ed. ſadobj en velik lon per Bugu ǀ od veliziga shelja rod. ed. Serce mu je hotelu ſe vtergat ǀ Kosha tudi pomeni shelje tož. ed., inu nagnenie tiga zhloveka Pleteršnik navaja samostalnik srednjega spola žélje po Jarniku in Murku.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

žémlja Frazemi s sestavino žémlja:
bíti kot vróče žémlje, íti kot svéže žémlje, íti kot vróče žémlje, prodájati kàj kot svéže žémlje, prodájati se kàkor vróče žémlje, prodájati se kot vróče žémlje, súhe žémlje ríbati

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

žerjal -a m žerjav: Sherjali im. mn., Garlize, lastuze, inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle, ali paK ſe sKrijei v'ſvoie gnesda (I/2, 51) Besedo žerjàł navaja Pleteršnik po Erjavcu kot notr.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

žgánec Frazemi s sestavino žgánec:
govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, letéči žgánci, [mórati] pojésti šè precéj žgáncev, spánec je bóljši kot žgánec, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

žnóra Frazemi s sestavino žnóra:
íti kot po žnóri kàj, kot po žnóri

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.