Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Samostojni izpis sestavka

dúh -a in -á m (ȗ) 
  1. 1. značilnost, ki se zaznava z vohom: v prostorih je bil neprijeten duh; navzeti se duha po dimu; jed ima zoprn duh; hlevski duh; mrtvaški duh po mrliču, svečah in rožah; duh svežega sena; opojni duh vrtnic / ekspr. iz kuhinje so se širili vabljivi duhovi
    ●     izginili so brez dúha in sluha neznano kam, brez sledu
    // neprijeten vonj: mleko ima duh / meso že dobiva duh začenja zaudarjati, smrdeti
  2. 2. zastar. zmožnost zaznavati vonj; voh: nekatere živali nimajo duha
Slovar slovenskega knjižnega jezika