močvírje -a s (ȋ) - 1. z zastajajočo vodo trajno prepojen svet: izsuševati močvirje; loviti race po močvirju; zaraščanje močvirij / te rastline rastejo na močvirju na močvirnih tleh
// pog.: tu ne morete graditi, ker je močvirje močvirno; pol travnika je močvirje je močvirnega - 2. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: izdajalec ni vedel, kako bi se rešil iz močvirja; pogrezati se, zagaziti v močvirje / z oslabljenim pomenom utonil je v močvirju greha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.