nabírati -am nedov. (ī ȋ) - 1. z rokami dajati, spravljati kam več posameznih stvari: ona je nabirala, on pa odnašal; nabirati jabolka, krompir; nabirati krmo za prašiče / celo popoldne je nabirala eno vrečo
// s trganjem prihajati do določene količine česa: nabirati češnje; nabirati borovnice z grabljicami, z rokami / nabirati gobe in maline; rada nabira gorsko cvetje / čebele so nabirale med in cvetni prah - 2. prizadevati si biti uspešen
- a) v prizadevanju, da pride kam določena količina česa: nabirati darove, denar, prispevke za kaj; nabirali so podpise za protest / nabirati ljudske pesmi, pripovedke zbirati
- b) v pridobivanju koga za kako dejanje, dejavnost: nabirati ljudi za prostovoljno akcijo / nabirati nove člane, naročnike
- 3. delati gube, navadno drobnejše: nabirati blago, zavese; na drobno nabirati / čelo se mu nabira v gube
● ustnice so se ji nabirale na jok dobivale so take gube, poteze kot pri joku - 4. spravljati, pritrjevati drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, navadno na vrvico, žico: nabirati koralde / nabira gumbe na nitko
nabírati se prihajati kam, biti kje v določeni količini: denar za to se je nabiral več let; na šipah se je začela nabirati vlaga; ob dežju se v jami nabira voda / v kolenu se mu spet nabira voda; pren., ekspr. v njej se je začela nabirati jeza, nejevolja
nabírati si ekspr. dobivati, pridobivati si: nabirati si izkušnje, znanje; vztrajno si nabira nezadostne ocene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.