Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Samostojni izpis sestavka

nakániti -im, tudi nakaníti in nakániti -im dov. (á ā; ī á ā) 
  1. 1. star. skleniti, odločiti se: nakanil je odpotovati; nakanili so, da še enkrat vse preiščejo; elipt. uspelo mu je izvršiti, kar je nakanil
    // nameniti, določiti: mirno je sprejemal vse, kar mu je nakanila usoda
  2. 2. zastar. zagosti: bo že videl, kakšno mu nakanim / nakaniti komu težave
Slovar slovenskega knjižnega jezika