obledéti -ím dov., oblédi tudi oblêdi (ẹ́ í) - 1. izgubiti prvotno izrazito barvo: blago je že obledelo; slike so precej obledele / barva sčasoma obledi
// star. prebledeti: ob tej novici je obledel; obledeti od jeze, strahu / obraz mu je obledel - 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so obledele
- 3. knjiž. postati manj izrazit: hudo doživetje je nekoliko obledelo; spomin nanj je obledel
obledèl in obledél -éla -o: obledel napis; obledele zavese
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.