Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

odluščíti in odlúščiti -im dov. (ī ú) odstraniti v plasteh s površine: odluščiti krasto; omet se je na več mestih odluščil / odluščiti lupino od jajca; pren. odluščiti videz od bistva
// odstraniti manjši predmet od snovi, na kateri je, v kateri tiči: odluščiti kamenček od zidu; odluščil je še zadnja zrna koruze s storža
● 
knjiž., ekspr. s svetlobo odluščiti igralca iz odrske kompozicije izvzeti, osamiti
    odluščíti se in odlúščiti se ekspr.  ločiti se, oditi: od zidu se je odluščil moški / nekaj žensk se je odluščilo od gruče
     
    knjiž. besede so se mu s težavo odluščile od ust s težavo jih je izrekel; nerad, težko je to povedal
    odlúščen -a -o: omet je na več krajih odluščen
Slovar slovenskega knjižnega jezika