okroglína -e ž (í) - 1. okrogel, zaobljen del česa: okroglina vesla se je prelomila / z neporasle okrogline je bil lep razgled na dolino / mehke okrogline obline
♦ obrt. rokavna okroglina zgornji, zaobljeni del rokava, ki se vstavi v rokavni izrez
// kar je okroglo sploh: ostala je le lobanja, spremenjena v prazno okroglino - 2. redko okroglost: mehkoba in okroglina njegovih lic sta izginili
- 3. zastar. okolica: rad se sprehaja po okroglini / v celi okroglini ni lepšega dekleta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.