ostríca -e ž (í) - 1. knjiž. oster, koničast vrh gore: v daljavi se bleščijo zasnežene ostrice
// oster, koničast del grebena: zagledali so vrh z izrazito ostrico na južni strani - 2. knjiž. pikra, zbadljiva beseda ali misel: v njegovem odgovoru je začutil ostrico; satirične ostrice; v spisu je veliko ostric
- 3. star. ostrina (rezila): preizkusil je ostrico kose / iz žepa je potegnil nož z veliko ostrico rezilom
♦ bot. travi podobna rastlina s črtalastimi listi, stebelci brez kolenc in s cveti v klaskih, Cyperus; žel. priostreni del jezička kretnice, ki določa spremembo smeri vožnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.