pokójen -jna -o prid. (ọ̄) - 1. ki je umrl: njen pokojni mož; pren., ekspr. pokojna Avstro-Ogrska
- 2. knjiž. ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja; miren: bolnik je zdaj pokojen
// ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: pokojen obraz - 3. knjiž. ki poteka brez motenj; miren: pokojno spanje
// ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživlja pokojne dneve - 4. knjiž. ki je brez hrupa, ropota; miren, tih: najti pokojen prostor / jutro je bilo jasno in pokojno
pokójno prisl.: pokojno govoriti; dež pokojno rosi / v povedni rabi v sobi je bilo tiho in pokojno
pokójni -a -o sam.: tudi on je že pokojni, med pokojnimi; spomin na pokojne / v osmrtnicah pogreb drage pokojne bo v soboto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.