Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Samostojni izpis sestavka

potólči -tólčem [ou̯] dov., potólci potólcite in potolcíte; potólkel potólkla (ọ́) 
  1. 1. večkrat slišno udariti: potolči po bobnu, vratih; s kladivom, pestjo potolči; na rahlo potolči; potolči se po žepu
  2. 2. s tolčenjem, udarjanjem narediti
    1. a) da gre kaj globlje v podlago: potolči žeblje; kol še malo potolci
    2. b) da je kaj bolj mehko: pred pečenjem meso malo potolčemo
      // drugega za drugim zdrobiti, streti: pobranali so in potolkli grude; potolkla je vse lešnike
  3. 3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: potolči koga na tla; potolkli so ga s puškinim kopitom / ekspr. potolkli so jo pred domačim pragom ubili
  4. 4. ekspr. premagati: potolči sovražnika / potolči nasprotnika, tekmeca
    // preseči: po pridnosti vse potolče / potolči rekord
    ●     toča je potolkla pridelek pobila; pog., ekspr. potolkel je tri kose pečenke pojedel; ekspr. potolkel je njihove trditve zanikal, ovrgel
    potólči se pri padcu, udarcu poškodovati se, raniti se: spet se je potolkel; pri nesreči se je precej potolkla; potolči si koleno
    potólčen -a -o: bil je potolčen po obrazu in rokah; ostanki potolčene vojske
    ●     ekspr. zaradi neuspeha je zelo potolčen potrt, pobit
Slovar slovenskega knjižnega jezika