švígati -am nedov. (ȋ) - 1. zelo hitro letati: lastovka šviga okoli stolpa / letala so švigala nad mestom
// drug za drugim zelo hitro letati: krogle švigajo mimo oken; puščice so švigale proti napadalcem / iskre švigajo po zraku
// nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, tekati: ljudje so švigali po ulici / avtomobili švigajo mimo zelo hitro vozijo; ribice so švigale sem ter tja zelo hitro plavale - 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojavljati, prikazovati kje: bliski so švigali na vse strani; plameni so švigali proti nebu; pren., ekspr. različne misli so mu švigale po glavi
- 3. ekspr. na hitro pogledovati: z očmi je švigala po ljudeh / z jeznim pogledom je švigal po njem jezno ga je pogledoval
- 4. ekspr. večkrat udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigati z bičem po živali
švigajóč -a -e: švigajoči plameni; nemirno švigajoče oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.