upokojíti -ím dov., upokójil (ī í) - 1. narediti, da kdo po končani zahtevani delovni dobi ni več zaposlen: upokojiti delavca; pri šestdesetih letih se je upokojila / invalidsko upokojiti
♦ jur. predčasno upokojiti upokojiti pred določeno starostjo ali pred potekom določenega časa zaposlenosti - 2. knjiž. umiriti, pomiriti: prijazne besede so ga upokojile / upokojiti strasti
upokojíti se knjiž. umiriti se: pri tej starosti bi se že lahko malo upokojil / ulica, vas se je upokojila / želje so se upokojile
upokojèn -êna -o: upokojena učiteljica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.