vročíčen -čna -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na vročico: vročičen bolnik; bila je vročična in v nezavesti / vročične oči bolnika; vročične roke / vročični prividi; vročične blodnje; vročične lise na licih / biti v vročičnem stanju
- 2. ekspr. poln nemira, vznemirjenosti: po glavi so se mu podile vročične misli; vročična razdvojenost, veselost / vročične priprave na tekmovanje / vročično življenje ji je pustilo sledove na obrazu nemirno, pustolovsko
● ekspr. opaziti je vročično diplomatsko dejavnost zelo povečano
vročíčno prisl.: vročično pričakovati kaj; vročično svetleče se oči; sam.: vzdihi vročičnih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.