vzcvèsti tudi vzcvestì vzcvetèm, in vzcvêsti vzcvêtem [-cvə- in -cve-] dov., vzcvèl vzcvelà in vzcvêla in vzcvetèl vzcvetlà in vzcvêtel vzcvêtla (ə̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas - 1. narediti cvet, cvete: tulipan vzcvete; vzcvesti pozno spomladi / ekspr. vrt vzcvete
- 2. ekspr. dobiti (zelo) zdrav, lep videz: dekle je čez noč vzcvelo
- 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: mesto vzcvete v šestnajstem stoletju
// pojaviti se v veliki meri: v deželi vzcvete umetnost
// pojaviti se sploh: med njima kmalu vzcvete ljubezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.