žlobúdra -e ž (ȗ) - 1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: ne zmeni se za to žlobudro; on je prava žlobudra
- 2. slabš. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje: vpili so v žlobudri, ki jo je komaj razumel / ta jezik je zame prava žlobudra
- 3. slabš. gosta, tekoča zmes: jama je bila polna glinaste žlobudre / izbruhana žlobudra
- 4. slaba pijača; čobodra: ponujali so jim rjavo žlobudro, ki ji pravijo kava
- 5. ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: gaziti po žlobudri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.