zavŕtež -a m, člov. (ȓ) ekspr.
kdor v življenju ne uresničuje svojih potreb, želja, kar se odraža v duševnem stanju neugodja: Z nasprotovanjem zakonu so si nakopali nepopularne čustvene nalepke konservativcev, spolnih zavrtežev, šovinistov in nazadnjakov E (↑)zavréti2