samostalnik moškega spola
IZGOVOR: [sòvərtíčkar] [ȍ-ȋ]
1. kdor obdeluje vrt skupaj s kom ali v neposredni bližini
Vrtnarjenja se še vedno po malem priučujem, pridni in prijazni sovrtičkarji, ki vrtnarijo že leta, si vedno vzamejo čas, da kaj pokomentirajo.
Vi ne veste, kakšni so sovrtičkarji, to je eno samo tekmovanje!
Vrtnarjenja se še vedno po malem priučujem, pridni in prijazni sovrtičkarji, ki vrtnarijo že leta, si vedno vzamejo čas, da kaj pokomentirajo.
Vi ne veste, kakšni so sovrtičkarji, to je eno samo tekmovanje!
2. otrok, ki z drugim otrokom skupaj obiskuje vrtec
Nekateri sovrtičkarji našega dveletnika so še v žabah.
Praznoval je 4. rojstni dan in mami je pripravila pravo presenečenje za njegove sovrtičkarje.
Dete razlaga imena sovrtičkarjev.
Nekateri sovrtičkarji našega dveletnika so še v žabah.
Praznoval je 4. rojstni dan in mami je pripravila pravo presenečenje za njegove sovrtičkarje.
Dete razlaga imena sovrtičkarjev.
EDNINA | |
imenovalnik | sovrtičkar |
rodilnik | sovrtičkarja |
dajalnik | sovrtičkarju |
tožilnik | sovrtičkarja |
mestnik | pri sovrtičkarju |
orodnik | s sovrtičkarjem |
DVOJINA | |
imenovalnik | sovrtičkarja |
rodilnik | sovrtičkarjev |
dajalnik | sovrtičkarjema |
tožilnik | sovrtičkarja |
mestnik | pri sovrtičkarjih |
orodnik | s sovrtičkarjema |
MNOŽINA | |
imenovalnik | sovrtičkarji |
rodilnik | sovrtičkarjev |
dajalnik | sovrtičkarjem |
tožilnik | sovrtičkarje |
mestnik | pri sovrtičkarjih |
orodnik | s sovrtičkarji |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | sovrtičkar | sovrtičkarja | sovrtičkarji |
rodilnik | sovrtičkarja | sovrtičkarjev | sovrtičkarjev |
dajalnik | sovrtičkarju | sovrtičkarjema | sovrtičkarjem |
tožilnik | sovrtičkarja | sovrtičkarja | sovrtičkarje |
mestnik | pri sovrtičkarju | pri sovrtičkarjih | pri sovrtičkarjih |
orodnik | s sovrtičkarjem | s sovrtičkarjema | s sovrtičkarji |