dovršni glagol
IZGOVOR: [zagoníti] [ī]
1. pogovorno, ekspresivno
porabiti zlasti denar, navadno nepremišljeno, za nepotrebne stvari
zagoniti denar
zagoniti milijarde, milijone
Za kampanjo so zagonili 10 milijonov.
porabiti zlasti denar, navadno nepremišljeno, za nepotrebne stvari
zagoniti denar
zagoniti milijarde, milijone
Za kampanjo so zagonili 10 milijonov.
1.1 pogovorno, ekspresivno
zlasti s takim ravnanjem pripeljati v slabo, brezizhodno stanje
zagoniti državo
Zagonil je odlično firmo, sedaj pa se pritožuje glede pravne države.
zlasti s takim ravnanjem pripeljati v slabo, brezizhodno stanje
zagoniti državo
Zagonil je odlično firmo, sedaj pa se pritožuje glede pravne države.
2. pogovorno, ekspresivno
z veliko silo, navadno ročno, povzročiti, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto
SINONIMI: zagnati
Revijo je z ihto zagonila v steno.
z veliko silo, navadno ročno, povzročiti, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto
SINONIMI: zagnati
Revijo je z ihto zagonila v steno.
EDNINA | |
1. oseba | zagonim |
2. oseba | zagoniš |
3. oseba | zagoni |
DVOJINA | |
1. oseba | zagoniva |
2. oseba | zagonita |
3. oseba | zagonita |
MNOŽINA | |
1. oseba | zagonimo |
2. oseba | zagonite |
3. oseba | zagonijo |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
1. oseba | zagonim | zagoniva | zagonimo |
2. oseba | zagoniš | zagonita | zagonite |
3. oseba | zagoni | zagonita | zagonijo |
DELEŽNIK NA -L
zagonil
zagonila
zagonilo