samostalnik srednjega spola
IZGOVOR: [komôu̯čanje] [ȏ]
1. pozdrav z dotikom komolcev, brez tesnega telesnega stika
V epidemiji je za spretnejše sprejemljivo nogovanje s stopali, manj veščim ostane prijateljsko komolčanje.
V epidemiji je za spretnejše sprejemljivo nogovanje s stopali, manj veščim ostane prijateljsko komolčanje.
2. ekspresivno
odrivanje drugih v prostoru z namenom hitro priti do česa, dobiti kaj
SINONIMI: komolčenje
Če je le kje vrsta, se je treba postaviti v njo in komolčanje se lahko prične.
Časi, ko je na otvoritveni dan sezonskih razprodaj veljala posebna športna spretnost, imenovana komolčanje, so očitno mimo.
odrivanje drugih v prostoru z namenom hitro priti do česa, dobiti kaj
SINONIMI: komolčenje
Če je le kje vrsta, se je treba postaviti v njo in komolčanje se lahko prične.
Časi, ko je na otvoritveni dan sezonskih razprodaj veljala posebna športna spretnost, imenovana komolčanje, so očitno mimo.
3. slabšalno
boj, prizadevanje za hitro napredovanje, uveljavitev z vsemi sredstvi, brez upoštevanja pravic, potreb drugega
SINONIMI: komolčenje
Kršitve zakonov na prejšnjih položajih bi definitivno morale preprečiti njegovo komolčanje po karierni lojtrci.
Če premoremo dovolj cinizma, se lahko brezmejno zabavamo ob ogledu komolčanja predsednikov strank za položaje.
boj, prizadevanje za hitro napredovanje, uveljavitev z vsemi sredstvi, brez upoštevanja pravic, potreb drugega
SINONIMI: komolčenje
Kršitve zakonov na prejšnjih položajih bi definitivno morale preprečiti njegovo komolčanje po karierni lojtrci.
Če premoremo dovolj cinizma, se lahko brezmejno zabavamo ob ogledu komolčanja predsednikov strank za položaje.
EDNINA | |
imenovalnik | komolčanje |
rodilnik | komolčanja |
dajalnik | komolčanju |
tožilnik | komolčanje |
mestnik | pri komolčanju |
orodnik | s komolčanjem |
EDNINA | |
imenovalnik | komolčanje |
rodilnik | komolčanja |
dajalnik | komolčanju |
tožilnik | komolčanje |
mestnik | pri komolčanju |
orodnik | s komolčanjem |