nedovršni glagol
IZGOVOR: [komôu̯čiti se] [ó]
1. ekspresivno
odrivati druge v prostoru v prizadevanju pridobiti prednost, prebiti se v ospredje pri tekmovanju
Čeprav je večina privržencev kluba že večkrat vrgla puško v koruzo, pa se bodo na ciljni ravnini komolčili tudi slovenski prvaki.
odrivati druge v prostoru v prizadevanju pridobiti prednost, prebiti se v ospredje pri tekmovanju
Čeprav je večina privržencev kluba že večkrat vrgla puško v koruzo, pa se bodo na ciljni ravnini komolčili tudi slovenski prvaki.
2. slabšalno
boriti se, prizadevati si za hitro napredovanje, uveljavitev z vsemi sredstvi, brez upoštevanja pravic, potreb drugega
Komolčijo se in z lahkoto, brez moralnih zadržkov, pohodijo tekmece.
Prevladujoče prepričanje, tako rekoč ideologija, je, da si tekmovalen, da se komolčiš, da ne priznaš lastne napake.
Komolčijo se okoli sistema sprejemanja odločitev in potrebnih večin zanje.
boriti se, prizadevati si za hitro napredovanje, uveljavitev z vsemi sredstvi, brez upoštevanja pravic, potreb drugega
Komolčijo se in z lahkoto, brez moralnih zadržkov, pohodijo tekmece.
Prevladujoče prepričanje, tako rekoč ideologija, je, da si tekmovalen, da se komolčiš, da ne priznaš lastne napake.
Komolčijo se okoli sistema sprejemanja odločitev in potrebnih večin zanje.
EDNINA | |
1. oseba | komolčim se |
2. oseba | komolčiš se |
3. oseba | komolči se |
DVOJINA | |
1. oseba | komolčiva se |
2. oseba | komolčita se |
3. oseba | komolčita se |
MNOŽINA | |
1. oseba | komolčimo se |
2. oseba | komolčite se |
3. oseba | komolčijo se |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
1. oseba | komolčim se | komolčiva se | komolčimo se |
2. oseba | komolčiš se | komolčita se | komolčite se |
3. oseba | komolči se | komolčita se | komolčijo se |
DELEŽNIK NA -L
komolčil se
komolčila se
komolčilo se