samostalnik moškega spola
IZGOVOR: [brezjájčnik] [ȃ]
1. vulgarno
kdor nima, ne zagovarja lastnega mnenja, stališč in se navadno vede pretirano uslužno, ponižno
SINONIMI: brezhrbteničar, brezhrbteničnik
Brezjajčnik se oglaša. Nima niti toliko poguma, da bi objavil svoje ime.
Ker je brezjajčnik, laja od daleč.
kdor nima, ne zagovarja lastnega mnenja, stališč in se navadno vede pretirano uslužno, ponižno
SINONIMI: brezhrbteničar, brezhrbteničnik
Brezjajčnik se oglaša. Nima niti toliko poguma, da bi objavil svoje ime.
Ker je brezjajčnik, laja od daleč.
1.1 vulgarno
moški, ki se mu pripisuje pomanjkanje stereotipnih moških lastnosti
Ubogi golobradi brezjajčnik!
Punca ga je klofutala. Brezjajčnik, a je to kak moški?
moški, ki se mu pripisuje pomanjkanje stereotipnih moških lastnosti
Ubogi golobradi brezjajčnik!
Punca ga je klofutala. Brezjajčnik, a je to kak moški?
EDNINA | |
imenovalnik | brezjajčnik |
rodilnik | brezjajčnika |
dajalnik | brezjajčniku |
tožilnik | brezjajčnika |
mestnik | pri brezjajčniku |
orodnik | z brezjajčnikom |
DVOJINA | |
imenovalnik | brezjajčnika |
rodilnik | brezjajčnikov |
dajalnik | brezjajčnikoma |
tožilnik | brezjajčnika |
mestnik | pri brezjajčnikih |
orodnik | z brezjajčnikoma |
MNOŽINA | |
imenovalnik | brezjajčniki |
rodilnik | brezjajčnikov |
dajalnik | brezjajčnikom |
tožilnik | brezjajčnike |
mestnik | pri brezjajčnikih |
orodnik | z brezjajčniki |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | brezjajčnik | brezjajčnika | brezjajčniki |
rodilnik | brezjajčnika | brezjajčnikov | brezjajčnikov |
dajalnik | brezjajčniku | brezjajčnikoma | brezjajčnikom |
tožilnik | brezjajčnika | brezjajčnika | brezjajčnike |
mestnik | pri brezjajčniku | pri brezjajčnikih | pri brezjajčnikih |
orodnik | z brezjajčnikom | z brezjajčnikoma | z brezjajčniki |