pridevnik
IZGOVOR: [dobročútən] [ū]
1. ki v odnosu do drugih ima, izkazuje pozitivne lastnosti
Zelo je prijazen, zna pa pokazati svojo dominanco, če mu kaj ni po godu, ampak je kmalu spet dobročuten in prijazen.
Zapisal je, da je bil »velik Slovenec, dobročuten, pravi dušni pastir.«
Zelo je prijazen, zna pa pokazati svojo dominanco, če mu kaj ni po godu, ampak je kmalu spet dobročuten in prijazen.
Zapisal je, da je bil »velik Slovenec, dobročuten, pravi dušni pastir.«
1.1 ki kaže, izraža prisotnost takih lastnosti
Policijski konji morajo biti trdnega in dobročutnega značaja in ne smejo reagirati na moteče elemente v okolju.
Policijski konji morajo biti trdnega in dobročutnega značaja in ne smejo reagirati na moteče elemente v okolju.
IZBERI SPOL
| EDNINA | |
| imenovalnik | dobročuten določno dobročutni |
| rodilnik | dobročutnega |
| dajalnik | dobročutnemu |
| tožilnik | dobročuten določno dobročutni živostno dobročutnega |
| mestnik | pri dobročutnem |
| orodnik | z dobročutnim |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | dobročutna |
| rodilnik | dobročutnih |
| dajalnik | dobročutnima |
| tožilnik | dobročutna |
| mestnik | pri dobročutnih |
| orodnik | z dobročutnima |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | dobročutni |
| rodilnik | dobročutnih |
| dajalnik | dobročutnim |
| tožilnik | dobročutne |
| mestnik | pri dobročutnih |
| orodnik | z dobročutnimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | dobročuten določno dobročutni | dobročutna | dobročutni |
| rodilnik | dobročutnega | dobročutnih | dobročutnih |
| dajalnik | dobročutnemu | dobročutnima | dobročutnim |
| tožilnik | dobročuten določno dobročutni živostno dobročutnega | dobročutna | dobročutne |
| mestnik | pri dobročutnem | pri dobročutnih | pri dobročutnih |
| orodnik | z dobročutnim | z dobročutnima | z dobročutnimi |
| EDNINA | |
| imenovalnik | dobročutna |
| rodilnik | dobročutne |
| dajalnik | dobročutni |
| tožilnik | dobročutno |
| mestnik | pri dobročutni |
| orodnik | z dobročutno |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | dobročutni |
| rodilnik | dobročutnih |
| dajalnik | dobročutnima |
| tožilnik | dobročutni |
| mestnik | pri dobročutnih |
| orodnik | z dobročutnima |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | dobročutne |
| rodilnik | dobročutnih |
| dajalnik | dobročutnim |
| tožilnik | dobročutne |
| mestnik | pri dobročutnih |
| orodnik | z dobročutnimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | dobročutna | dobročutni | dobročutne |
| rodilnik | dobročutne | dobročutnih | dobročutnih |
| dajalnik | dobročutni | dobročutnima | dobročutnim |
| tožilnik | dobročutno | dobročutni | dobročutne |
| mestnik | pri dobročutni | pri dobročutnih | pri dobročutnih |
| orodnik | z dobročutno | z dobročutnima | z dobročutnimi |
| EDNINA | |
| imenovalnik | dobročutno |
| rodilnik | dobročutnega |
| dajalnik | dobročutnemu |
| tožilnik | dobročutno |
| mestnik | pri dobročutnem |
| orodnik | z dobročutnim |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | dobročutni |
| rodilnik | dobročutnih |
| dajalnik | dobročutnima |
| tožilnik | dobročutni |
| mestnik | pri dobročutnih |
| orodnik | z dobročutnima |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | dobročutna |
| rodilnik | dobročutnih |
| dajalnik | dobročutnim |
| tožilnik | dobročutna |
| mestnik | pri dobročutnih |
| orodnik | z dobročutnimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | dobročutno | dobročutni | dobročutna |
| rodilnik | dobročutnega | dobročutnih | dobročutnih |
| dajalnik | dobročutnemu | dobročutnima | dobročutnim |
| tožilnik | dobročutno | dobročutni | dobročutna |
| mestnik | pri dobročutnem | pri dobročutnih | pri dobročutnih |
| orodnik | z dobročutnim | z dobročutnima | z dobročutnimi |
Dostopnost