Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

ménjati tudi menjáti -am, in ménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́)
1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjati kruh za cigarete; menjati večje stanovanje za manjše s centralno kurjavo; s prijateljem menjati znamke; ekspr. svojega poštenja ne bi hotel menjati za vse njegovo premoženje / menjala sta vlogi kar je delal, bil eden, dela, je drugi; dobro je menjal kar je pri menjavi dobil, je več vredno kot tisto, kar je dal / ali mi lahko menjate evro, sto evrov ali mi lahko za evro, sto evrov daste enakovredno vsoto kovancev, bankovcev manjše vrednosti; menjati dolarje, funte za evre, tolarje dati ali dobiti dolarje, funte za enakovredno, ustrezno vsoto evrov, tolarjev
2. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: menjati utrujene konje pri vozu; mehanik je menjal olje v avtomobilu / menjati izrabljene dele z novimi nadomestiti; živali menjajo dlako dobijo drugo, drugačno; med vožnjo je večkrat menjal luči prižgal druge, drugačne; menjati perilo preobleči se; menjati seme uporabiti za setev seme druge, drugačne sorte
// napraviti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je menjal oba slabša igralca; v slabem podjetju se delavci hitro menjajo; straža se je menjala vsaki dve uri
3. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjati bivališče, skrivališče; menjala sta sedeža / ob novem letu je menjal podjetje šel v službo k drugemu podjetju; menjati poklic začeti opravljati drug poklic; menjati službo iti v službo drugam; menjal je zdravnika, toda tudi novi ni mogel narediti čudeža začel se je zdraviti, zdravi se pri drugem zdravniku
4. napraviti, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: človek z delom menja naravo in sebe; po porazu je menjal prepričanje; ladja je menjala smer; temperatura, veter se lahko hitro menja
● 
ekspr. težko je živel, pa ne bi menjal (z nikomer) ne bi hotel postati, biti kdo drug; posestvo je že večkrat menjalo lastnika postalo last drugega; menjati pogovor, temo začeti govoriti o čem drugem; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
♦ 
avt. menjati prestavo narediti, da postane položaj zobnikov v menjalniku drugačen; jezikosl. menjati končnice pri glagolu; med. menjati glas mutirati; šah. šahista sta menjala trdnjavi drug drugemu izločila trdnjavo iz igre; voj. menjati korak premakniti dvakrat zapovrstjo isto nogo naprej, da se korakanje uskladi
    ménjati se tudi menjáti se, in ménjati se nedov. in dov., s prislovnim določilom
    izraža, da pojavi, predmeti so, se pojavljajo drug za drugim; menjavati se: na tem območju se menjata apnenec in lapor; v življenju se menjata smeh in jok, up in obup
    menjáje :
    dajal je denar menjaje zdaj enemu, zdaj drugemu; nosili so ga menjaje; menjaje (se) delati, stražiti
    menjajóč -a -e:
    pogosto menjajoči se gostje; menjajoča se sreča
Slovar slovenskega knjižnega jezika²