navál tudi navàl -ála m (ȃ; ȁ á)
1. pojav, da pride kam v razmeroma kratkem času hkrati veliko ljudi: prvi naval bo kmalu mimo; nemogoče se je izogniti navalu v ordinacijah; naval potnikov ob koncu tedna je zelo velik; naval vlagateljev na denarni zavod / preprečiti naval na šolo
2. nav. ekspr., z rodilnikom nagel, razmeroma silovit nastop
a) določenega delovanja: naval valov / kostanji so se lomili pod silnim navalom nevihte, vetra / upirati se navalu spominov
b) določenega čustva: doživeti naval hrepenenja; to je storil v navalu ganjenosti, jeze, sovraštva; nenaden naval strasti
c) določenih bolezenskih znakov; napad: ima hud naval kašlja; pričakovati nov naval krčev; naval vročine je minil
● ekspr. luno je zakril naval oblakov velika količina, množina oblakov
♦ med. naval krvi pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni z arterialno krvjo; kongestija
3. ekspr. napad, naskok, pritisk: vzdržati vse navale; naval nasprotnikovih čet / utrdba je padla v navalu brez večjih izgub
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Dostopnost